Novico so sporočili iz zagrebškega inštituta za multimedije.

"Hrvaška pisateljica in literarna teoretičarka Dubravka Ugrešić v svoji prozi brez dlake na jeziku prepleta zasebno in javno, Vzhod in Zahod, politike in kulture, visoke in nizke književnosti, avtopoetičnost in meddiskurzivnost," so zapisali pri literarnem festivalu Vilenica, ko so ji leta 2016 podelili mednarodno literarno nagrado vilenica.

Na njeni spletni strani piše, da njeno pisanje zaznamuje kombinacija ironije, polemičnosti in sočutja. Diplomirala je iz primerjalne književnosti in rusistke na zagrebški Filozofski fakulteti. Skoraj dvajset let je bil zaposlena na Inštitutu za literarno teorijo, ki deluje v okviru te fakultete.

V medprostoru, v nikogaršnji coni
Leta 1993 je zaradi kritičnosti do tedanje nacionalistične politike zapustila Hrvaško in nato do smrti živela v Amsterdamu. Po besedah predsednice žirije za nagrado vilenica Lidije Dimkovske je živela v medprostoru, v nikogaršnji coni.

Z STA je leta 2016 o tem dejala: "Sama sem več kot 25 let na Hrvaškem preslišana, in to na vseh ravneh: založniški, medijski in akademski. Preprosto ne obstajam. Če na Hrvaškem ne obstaja cenzura, kar vam bodo vsi radostno potrdili, potem ne razumem, kako je to mogoče? Cenzura pač obstaja in to, ponovno, na vseh ravneh: na založniški, medijski in akademski. Pa če pustiva moj primer. Kam so izginili vsi hrvaški književniki srbskih korenin? Kaj je s kritiki režima? Po ukinitvi Feral Tribunea so se njihovi odlični novinarji razbežali po portalih držav nekdanje Jugoslavije, nato pa so združili moči v Novostih, ki so formalno srbski tednik na Hrvaškem, in edini dostojen časopis, ki tam trenutno izhaja. Kaj je z refleksijo razmer na širši, postjugoslovanski ravni? Od razpada Jugoslavije je minilo 25 let, kaj ni že nastopil čas, da bi se intelektualci združili in pretresli številne zanimive in zapletene stvari, ki so se zgodile? Od kod ves ta strah, od kod to pomanjkanje volje?"

Njeni prozni zbirki Poza za prozo iz leta 1978 je v osemdesetih letih sledila uspešna serija del, kot so kolažirani roman Štefica Cvek v krempljih življenja, zbirka kratkih zgodb Življenje je pravljica in meddiskurzivni roman Forsiranje romana reke.

Pozneje se je veliko posvečala esejizirani prozi in literarizirani esejistiki. V zbirki delno literariziranih esejev Kultura laži je z različnih zornih kotov analizirala razpad nekdanje Jugoslavije, o tem, kako laž postane vrhovna resnica, pa je pisala v zbirki Brati prepovedano. Nikoli in pred ničimer si ne zatiska oči, je žirija nagrade zapisala v obrazložitvi.

"V nekaj zadnjih zbirkah esejev si jih ne zatiska predvsem pred vsesplošno standardizacijo kulturnega in vsakršnega drugega okusa, pred poneumljanjem, pred slepim in nekritičnim sprejemanjem vzorcev vedenja in razmišljanja, pred posnemanjem in drugorazrednostjo, pred manipuliranjem," je še zapisala žirija za vilenico.

Na okrogli mizi na Vilenici je Ugrešić med drugim spomnila, da je literatura v končni fazi komunikacija in avtor vedno potrebuje koga, ki bo bral njegovo knjigo, zato se mora vedno spraševati, zakaj piše, kako želi živeti.

"Kot civilizacija smo prišli do točke, v kateri se nihče več zares ne izobražuje, vsi pa bi izobraževanje širili, v kateri nihče več ne bere, vsi pa bi pisali knjige, v kateri nihče nič ne ve o umetnosti, vsi pa bi bili umetniki, v kateri nihče ne konzumira kulture, vsi pa bi se z njo ukvarjali. V vsakem primeru smo se znašli v enem najbolj paradoksalnih trenutkov človeške zgodovine," pa je med drugim povedala v intervjuju za STA leta 2016.

V slovenščino je bilo njeno delo prvič prevedeno leta 1992, ko je izšel prevod romana Forsiranje romana reke. Leta 2005 je temu sledil roman Ministrstvo za bolečino, pet let pozneje pa kultni roman Štefica Cvek v krempljih življenja ter delo Jaga baba je znesla jajce. V slovenščini je dostopna tudi zbirka esejev Kultura laži.

Njena dela so prevedena v skoraj vse evropske jezike, prejela je tudi številne mednarodne nagrade, kot je mednarodna nagrada Neustadt za književnost leta 2016. Veljala je tudi za eno izmed favoritk za Nobelovo nagrado za književnost.