Ogenj in voda, s katero so pogasili požar, sta poškodovala okoli 40.000 dokumentov, katerih obnova naj bi potekala kar dve desetletji. Foto: EPA
Ogenj in voda, s katero so pogasili požar, sta poškodovala okoli 40.000 dokumentov, katerih obnova naj bi potekala kar dve desetletji. Foto: EPA
Knjižnica Anna Amalia v Weimarju

Več kot dve leti po požaru, ki je uničil 50.000 knjig, se namreč še vedno ni začelo restavriranje poškodovanih knjig. Kmalu pa naj bi velik projekt vendarle stekel. Ustanova je štirim podjetjem poslala "testno knjigo" in podjetje, ki jo bo najbolje obnovilo, bo prevzelo 761 knjig, kolikor jih je predvidenih za prvi "krog" restavriranja.

Obnova stavbe je bila prav poceni
To pa je le majhen del vseh dokumentov, ki čakajo na obnovo. Restavrirati je namreč treba vsaj 40.000 knjig in rokopisov. Po mnenju strokovnih sodelavcev ustanove Klassik Stiftung Weimar projekt ne bo dokončan prej kot v dveh desetletjih, "pogoltnil" pa bo okoli 67 milijonov evrov. Vsota je zares ogromna. Obnova stavbe je namreč stala "samo" 11,9 milijonov evrov. Dela na stavbi so tudi že pri koncu. Od prejšnjega tedna je tako po obnovi ogrodja stavbe in fasade spet mogoče videti privlačno pročelje tako imenovanega zelenega gradu, kot se imenuje stavba, v kateri je nekoč živela vojvodinja Saške, Weimarja in Eisenacha, Anna Amalia. Vojvodinja je leta 1766 privolila, da dvorno zbirko knjig preselijo v zeleni grad in v njem ustanovijo knjižnico.

Pomaga cela Nemčija
Ker je že takoj po požaru, ki se je razplamtel v noči med 2. in 3. septembrom 2004, postalo jasno, da je dokončno uničenih zares veliko knjig, so si v knjižnici začeli prizadevati za dopolnitev zbirk. Pri tem so knjižnici pomagale tudi druge nemške knjižnice. Leta 2005 je tako nastala pomembna zbirka približno 3.000 književnih in rokopisnih del, ki so nastala med 16. in 20. stoletjem. Nekatera dela so podarili tudi zasebniki. Med najpomembnejšimi novimi pridobitvami so bogato ilustrirana Naturgeschichte der Vögel (Naravna zgodovina ptičev) Pierra Belona du Mansa iz leta 1755, nemška izdaja dela Architectura curiosa nova Georga Andreasa Böcklerja (leta 1664 so jo izdali v Nürnbergu) in Historia naturalis Plinija starejšega, ki so jo leta 1525 natisnili v Benetkah.

V Weimarju pa se obenem zavedajo, da nekaterih dokumentov ne bo mogoče nadomestiti. Takšna je na primer prav posebna izdaja dela Musicalischer Lexicon Johanna Gottfrieda Walthersa, v kateri je bilo ročno zapisano posvetilo vojvodi Saške, Weimarja in Eisenacha, Ernstu Augustu.