Nedeljski literarni poudarki
Oktobrski niz Humoresk tega tedna z Georgeem Bernardom Shawom se končuje z zgodbo Skrivnost moške garderobe v prevodu Mateje Perpar. Tudi ta zgodba potrjuje, da irski nobelovec, ki je bil z več kot 60 igrami v svojem času omenjan celo kot največji angleško pišoči dramatik po Shakespearu, ni bil ravno naklonjen avtorju Hamleta, Kralja Leara in drugih iger. Saj poznamo njegovo domislico, da vseh tistih tragedij in komedij ni napisal Shakespeare, ampak neki neznani dramatik s podobnim imenom …
Britanski pisatelj indijsko-trinidadskega rodu, nobelovec V. S. Naipaul je poleg vrste romanov, postavljenih v Trinidad (med katerimi je večkrat nagrajeni Maser mistik), ustvaril tudi velik potopisni opus. V trilogiji o Indiji kritično piše o navadah v deželi svojih prednikov. Odlomek iz tretje knjige Indija – milijon uporniških isker, je prevedla Miriam Drev.
Jernej Juren, pravnik, ki je študiral češčino, glasbenik in pisatelj, piše besedila za šansone, kratko prozo in stripovske scenarije ter prevaja, na primer roman Josefa Škvoreckega Inženir človeških duš. Glasbo ustvarja pri uličnem swingovskem bendu Počeni škafi; igra na perilnik in kitaro. Z Izarjem Lunačkom sta bila leta 2017 prva slovenska avtorja, ki sta objavila grafični roman pri ameriški založbi Animal Noir. Spomladi je objavil kratkoprozni prvenec Ekoton in drugi grehi mladosti … Literarno ga je portretirala Tadeja Krečič.
In kako zveni Ježkov nagrajenec Vlado Kreslin brez glasbene spremljave? Marsikatera njegova besedila je ne vedno, saj tudi na papirju delujejo polno in samozadostno. Interpretacija igralca Karla Brišnika, osvobojena melodije, v Literarnem nokturnu ponuja možnosti drugačnega poslušanja njegovih pesmi.
Ponedeljkov literarni poudarek
Prefinjene in surove, metafizične in prizemljene pesmi ameriškega pesnika Edwarda Dorna so prežete s popkulturo, ezoteriko, filozofijo in zgodovino, politiko, teologijo in ekonomijo, hkrati pa so izredno lirično naravnane. Nekaj njegovih pesmi je za Literarni nokturno prevedel Tone Škrjanec.
Torkov literarni poudarek
Čeprav ima samosvoj pesnik Eugène Guillevic pomembno mesto v sodobni francoski poeziji, je v svetu le manj znan. V slovenščini so prvi prevodi Aleša Bergerja izšli v antologiji francoske poezije, leta 2017 pa smo v prevodu Zarje Vršič dobili knjižno izdajo prvenca Zemljevôden. Zarja Vršič je tudi avtorica Literarnega večera o njem.
Sredina literarna poudarka
V digitalni dobi vse hitreje izgubljamo zmožnost za osredotočeno, poglobljeno branje daljših besedil. Zakaj je pomembno, da to zmožnost gojimo in razvijamo, kako to storiti in kako je število posameznikov, ki tako branje obvladajo, povezano z inovativnim, spodbudnim življenjskim okoljem, Miha Kovač razlaga v knjigi Berem, da se poberem. 10 razlogov za branje knjig v digitalnih časih.
Samanta Hadžić Žavski se v knjižnem prvencu Serijski morilec suvereno poigrava z bralčevimi pričakovanji in gradi nenavadna pripovedna okolja. V njih lahko jasno prepoznamo ostre robove sveta, v katerem živimo prav mi sami in ki je poln predsodkov, stereotipov, nasilja in nestrpnosti. V Literarnem nokturnu boste slišali zgodbi: Divje odlagališče in Albert.
Četrtkov literarni poudarek
Eric Emmanuel Schmitt je eden najuspešnejših v francoščini pišočih avtorjev; berejo, prevajajo in igrajo ga po vsem svetu. Tokrat ga bomo spoznali prek intimnega romana v pismih, ki jih piše Mozartu, odkar mu je pri petnajstih letih rešil življenje in mu pozneje v pomembnih trenutkih - ob spraševanju o sebi, odnosih, spolnosti, o izgubljanju in veri itd. – pošiljal svoja »pisma«, glasbo. Knjiga je partitura za bralca, bralcu je dana svoboda tišine, poslušanja in časa za doživljanje, za odhode iz branja v spomine in razmišljanje. Literarni večer je pripravil in odlomke prevedel Igor M. Ravnik, interpretiral jih je dramski igralec Blaž Šef, režirala Saška Rakef.
Petkov literarni poudarek
Češki pisatelj Bohumil Hrabal je v središče svojih besedil vztrajno postavljal človeka, ki se iz dneva v dan bojuje za preživetje, pa vendar išče tudi pobeg iz sive resničnosti, ki mu kroji vsakdan. To velja tudi za zgodbo Pabitelji iz zbirke Oglas za hišo, v kateri nočem več živet.
Sobotna literarna poudarka
Prevod svetega pisma iz leta 1584 ima velikanski pomen za Slovence, a pomemben je tudi njegov Preprosti predgovor, v katerem Jurij Dalmatin razpravlja o Slovencih, o knjižnojezikovnem in verskosvetnem ustvarjanju, o svetovnem nazoru in narodni zavesti, posebej pa povzdiguje življenjsko pomembnost in veljavo slovenskega jezika. V sodobno slovenščino so besedilo prevedli Srečko Reher, Drago Kuhar in Geza Filo. V poznih urah pa boste lahko prisluhnili še odlomkoma iz predgovora k delu Arcticae horulae - Zimske urice, v katerem Adam Bohorič med drugim pove nekaj besed o tej svoji drobni knjižici, eni izmed velikih knjig slovenstva. Predgovor je poslovenil Anton Sovrè.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje