V razstavo so vključene tudi slike Ladja norcev iz pariškega muzeja Louvre, Poklon svetih treh kraljev iz newyorškega Metropolitanskega muzeja umetnosti, Sveti Janez Evangelist na Patmosu iz berlinske Slikarske galerije in Ecce Homo iz frankfurtskega muzeja Städel. Dela za razstavo so si v muzeju izposodili iz približno petdesetih javnih in zasebnih zbirk.
Razstava obravnava večne teme človeštva, ki se jih je Bosch loteval s povsem izvirnim slikarskim jezikom, kot so izbira med krepostjo in razvratom, vprašanje vere in resnice, obvladovanje želja in duhovna komponenta človeškega obstoja.
V razstavo so ob umetnikovih vključene tudi slike Boschevih predhodnikov ter najbolj značilne mojstrovine iz njegovega ateljeja in dela njegovih naslednikov, piše na spletni strani muzeja.
Bosch (ok. 1450–1516) se je rodil v družini slikarjev, ki je izvirala iz Aachna. O njegovem življenju je malo znanega, slik ni datiral. Njegovo ime je mogoče zaslediti v dokumentih slikarske bratovščine rojstnega kraja od leta 1486, ko so ga označili za "odličnega slikarja".
Bil je slikar vizionar trdne katoliške vere, četudi po osnovni naravnanosti pesimist in umetnik, ki je z izredno domišljijo upodobil neizprosno versko moralo svojega časa. Njegove alegorije so polne demonov, fantastičnih bitij, grozovitih prizorov iz pekla, strašnih kazni in trpljenja za grehe.
Kljub vsej fantastiki figur in prizorov pa je podrobnosti obdelal mojstrsko realistično. Uporabil je revolucionarno kompozicijo, saj se je odpovedal tradicionalnim shemam in jo brez formalnih pomislekov podredil dramatični izpovedi. S svojim delom je močno vplival na Pietra Bruegla in na mnoge generacije slikarjev, vse do nadrealistov in Salvadorja Dalija.
Na ogled bo do 17. julija.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje