Po uvodnih literarnih večerih v Sežani, Ljubljani, Kopru, Celju, Mariboru, Gorici in Biljah se je v Lipici tudi uradno začel 25. mednarodni literarni festival Vilenica, ki mu bo štiri dni pripadala vsa literarna pozornost pri nas. Program med drugim obsega številna branja, četrtkovo okroglo mizo na temo vprašanja bralca in bralne kulture, vrhunec pa bo doživel s sobotno podelitvijo vileniške nagrade bosanskemu romanopiscu, dramatiku, esejistu in gledališkemu kritiku Dževadu Karahasanu.
Literatu pomeni nagrada vilenica veliko, saj nagrajence izbirajo pisatelji. "To je čisto književna nagrada, ki jo pisci dajejo piscu. Za drugimi nagradami pogosto stojijo politika, ideologija, ekonomija in različni drugi motivi," je na svojem obisku v Sloveniji dejal Karahasan.
Kjer se ceni dobra kniževnost
Vse kaže, da so se Tauferjeve težnje in cilji o zamisli festivala, preko katerega bo slovenska kjiževost "prišla v svet in svetovna književnost v Slovenijo", uresničile. Festival, ki ga od vsega začetka prireja Društvo slovenskih pisateljev, je v svojih prvih letih težil predvsem k preseganju takratne 'železne zavese' in je predstavljal nekakšen disidentski forum, pozneje je postal predvsem srečališče vseh, ki cenijo dobro, ne pa nujno svetovno znano literaturo. Na čelu dogodka se je zvrstilo kar nekaj uglednih imen. Letos ga vodi literarni teoretik Gašper Troha, ki je, kot pravi, pripravil velike vsebinske revolucije.
Slavnostno odprtje 25. Vilenice je zaznamovalo literarno branje Tomaž Šalamun – tudi letošnji avtor v fokusu, C. D. Wright (ZDA), Viktória Radics (Madžarska), Agnė Žagrakalytė (Litva) in Kristin Dimitrova (Bolgarija). Podelili so tudi peto pisateljsko štipendijo, ki jo organizator festivala, Društvo slovenskih pisateljev, podeljuje skupaj s Srednjeevropsko pobudo (SEP). Letošnja nagrajenka je hrvaška pisateljica Maja Hrgović. Zbrane sta nagovorila minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar in župan Sežane Davorin Terčon. Večer je povezoval Dražen Dragojević, potekal pa je v režiji Marka Sosiča.
Kdo danes bere in kakšna je raven bralne kulture?
Gostje letošnje Vilenice so tudi valižanski pisatelji, ki bodo predstavili to malo, a nadvse živo književnost. Na strokovnem delu se bodo posvečali vprašanju, kdo danes bere in kakšna je raven bralne kulture. O tem bodo razmišljali tako na osrednji okrogli mizi Srednjeevropske pobude kot na mednarodnem komparativističnem kolokviju.
Vse manj dobrih bralcev, a upanje ostaja
Prav bralne kulture se pogosto dotika tudi letošnji lavreat, Dževad Karahasan, ki meni, da je kakovostno branje v današnjem svetu poseben prestiž. Kot pravi, je dobrih bralcev vse manj, časa za umirjenost ob knjigi ni, toda Karahasan kljub vsemu ne izgublja upanja. Verjame v bralsko zaroto, v tiste, ki cenijo poglobljeno misel. Vilenica je priložnost zanjo.
O slovenskih pisateljih, ki ustvarjajo v državah Evropske unije
V nedeljo, ko se bo festival dokončno poslovil za leto dni, bo na okrogli mizi v Slovenskem etnografskem muzeju beseda tekla o slovenskih pisateljih, ki živijo in ustvarjajo v državah Evropske unije. O svojih izkušnjah bodo spregovorili Lev Detela, Maruša Krese in Brina Svit.
"Vse delo Karahasana pripoveduje o stikanju, medsebojnem prežemanju in oplajanju različnih kultur, saj pisatelj suvereno obvladuje dve tradiciji, evropsko krščansko in islamsko, in v svojih delih prepleta motiviko, simboliko in zgodovinsko izročilo obeh," je med drugim zapisano v utemeljitvi nagrade.
Pisateljevi prvi koraki v književnost so bili povezani z dramatiko, in sicer se je podpisal pod več dram; med njimi so Al Mukafo (1994), Zadržani angel (Povučeni andjeo, 1995), Koncert ptic (Koncert ptica, 1997) in Gostija (Gozba, 2005). Pisatelj ohranja tudi v romanih značilno dramatično dialoškost in tako je prvi roman Vzhodni divan (Istočni diwan, 1989) napisan kot dialog z Goethejevim Zahodno-vzhodnim divanom.
Na človeka, njegov značaj in usodo pisatelj najpogosteje gleda skozi prizmo zgodovine. Prvo zbirko novel, Kraljevske legende (1980), je postavil v evropski srednji vek, drugo, Hišo za utrujene (Kuća za umorne, 1993), v Bosno po drugi svetovni vojni, svoj prvi roman Vzhodni divan (1989) pa v islamski srednji vek v iraških mestih Basri in Bagdadu ter v Perziji.
Vilenico, največji literarni dogodek v Sloveniji, ki ima veliko prepoznavnost tudi v tujini, letos oblikuje približno 20 domačih in tujih pisateljev. Že od vsega začetka je eno izmed osrednjih določil festivala literarno povezovanje. V preteklih letih so festivalu očitali, da je preveč zaprt sam vase, na kar so se odzvali organizatorjev tako, da so vsako leto prirejali vse številnejše literarne večere po vsej Sloveniji in tudi v zamejstvu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje