Mednarodni literarni festival Vilenica vsako leto poleg sproščenega druženja poskrbi tudi za razmislek o perečih, ne le strogo slovstvenih vprašanjih. Letos je osrednja okrogla miza posvečena bralcu. Foto: Vilenica
Mednarodni literarni festival Vilenica vsako leto poleg sproščenega druženja poskrbi tudi za razmislek o perečih, ne le strogo slovstvenih vprašanjih. Letos je osrednja okrogla miza posvečena bralcu. Foto: Vilenica
Dževad Karahasan
'Pripovedovanje nastane tam, kjer se preteklost loči od sedanjosti, se pravi tedaj, ko je mogoča refleksija dogajanja. Dogodek je enkraten, neponovljiv, toda refleksija v njem prepozna tisto ponovljivo, univerzalno. Pripovedovanje spaja dogodek in refleksijo. Pripovedovanje hrani tisto neponovljivo v dogajanju, a hkrati odpira dogodek o univerzalnem, občem,' razmišlja letošnji dobitnik vilenice Dževad Karahasan.
Tomaž Šalamun
Letošnji avtor v fokusu je Tomaž Šalamun. Priznani pesnik je začel objavljati leta 1963 v Perspektivah, ki so bile tesno povezane z delovanjem ohojevcev, njihov odgovorni urednik pa je bil prav pesnik sam. Takratna oblast ga je po nasilni politični ukinitvi revije za nekaj dni zaprla. Pozneje se je pesnik, ki je veliko potoval po Severni Ameriki in bil nekaj časa tudi kulturni ataše v ZDA, za nekaj let tja tudi preselil. Do danes je Šalamun izdal več kot 34 knjig poezije, njegove pesmi pa so prevedene v skoraj vse evropske jezike. Foto: RTV SLO
Vilenica
Kot je pred začetkom festivala med drugim pojasnil Gašper Troha, je vodilo pri organizaciji festivala vsekakor literarna kvaliteta. 'Koliko nam to uspe ali ne, je drugo vprašanje. Nihče od nas pri sedanji literarni produkciji ne more do potankosti poznati evropske literarne scene, zato se zanašamo na konzultante v tujini, na prevajalce, člane žirije. Izbor je tako včasih bolj, drugič manj posrečen. So pa festivali seveda tudi priložnost, da predstavljajo slovensko literaturo v tujini,' je še dodal. Foto: Vilenica
Vilenica
Po besedah Gašperja Trohe znaša proračun festivala letos okrog 240.000 evrov, v kar je vključen še projekt v okviru Ljubljane - svetovne prestolnice knjige, to je Literarni večeri z nagrajenci Vilenice, in dveletni evropski projekt Beri me v živo, ki združuje štiri festivale in za katerega smo dobili evropska sredstva. Velika nagrada je vredna 6.300 evrov. Foto: Vilenica

Po uvodnih literarnih večerih v Sežani, Ljubljani, Kopru, Celju, Mariboru, Gorici in Biljah se je v Lipici tudi uradno začel 25. mednarodni literarni festival Vilenica, ki mu bo štiri dni pripadala vsa literarna pozornost pri nas. Program med drugim obsega številna branja, četrtkovo okroglo mizo na temo vprašanja bralca in bralne kulture, vrhunec pa bo doživel s sobotno podelitvijo vileniške nagrade bosanskemu romanopiscu, dramatiku, esejistu in gledališkemu kritiku Dževadu Karahasanu.
Literatu pomeni nagrada vilenica veliko, saj nagrajence izbirajo pisatelji. "To je čisto književna nagrada, ki jo pisci dajejo piscu. Za drugimi nagradami pogosto stojijo politika, ideologija, ekonomija in različni drugi motivi," je na svojem obisku v Sloveniji dejal Karahasan.
Kjer se ceni dobra kniževnost
Vse kaže, da so se Tauferjeve težnje in cilji o zamisli festivala, preko katerega bo slovenska kjiževost "prišla v svet in svetovna književnost v Slovenijo", uresničile. Festival, ki ga od vsega začetka prireja Društvo slovenskih pisateljev, je v svojih prvih letih težil predvsem k preseganju takratne 'železne zavese' in je predstavljal nekakšen disidentski forum, pozneje je postal predvsem srečališče vseh, ki cenijo dobro, ne pa nujno svetovno znano literaturo. Na čelu dogodka se je zvrstilo kar nekaj uglednih imen. Letos ga vodi literarni teoretik Gašper Troha, ki je, kot pravi, pripravil velike vsebinske revolucije.
Slavnostno odprtje 25. Vilenice je zaznamovalo literarno branje Tomaž Šalamun – tudi letošnji avtor v fokusu, C. D. Wright (ZDA), Viktória Radics (Madžarska), Agnė Žagrakalytė (Litva) in Kristin Dimitrova (Bolgarija). Podelili so tudi peto pisateljsko štipendijo, ki jo organizator festivala, Društvo slovenskih pisateljev, podeljuje skupaj s Srednjeevropsko pobudo (SEP). Letošnja nagrajenka je hrvaška pisateljica Maja Hrgović. Zbrane sta nagovorila minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar in župan Sežane Davorin Terčon. Večer je povezoval Dražen Dragojević, potekal pa je v režiji Marka Sosiča.
Kdo danes bere in kakšna je raven bralne kulture?
Gostje letošnje Vilenice so tudi valižanski pisatelji, ki bodo predstavili to malo, a nadvse živo književnost. Na strokovnem delu se bodo posvečali vprašanju, kdo danes bere in kakšna je raven bralne kulture. O tem bodo razmišljali tako na osrednji okrogli mizi Srednjeevropske pobude kot na mednarodnem komparativističnem kolokviju.
Vse manj dobrih bralcev, a upanje ostaja
Prav bralne kulture se pogosto dotika tudi letošnji lavreat, Dževad Karahasan, ki meni, da je kakovostno branje v današnjem svetu poseben prestiž. Kot pravi, je dobrih bralcev vse manj, časa za umirjenost ob knjigi ni, toda Karahasan kljub vsemu ne izgublja upanja. Verjame v bralsko zaroto, v tiste, ki cenijo poglobljeno misel. Vilenica je priložnost zanjo.

Celoten program 25. festivala Vilenica najdete tukaj.

O slovenskih pisateljih, ki ustvarjajo v državah Evropske unije
V nedeljo, ko se bo festival dokončno poslovil za leto dni, bo na okrogli mizi v Slovenskem etnografskem muzeju beseda tekla o slovenskih pisateljih, ki živijo in ustvarjajo v državah Evropske unije. O svojih izkušnjah bodo spregovorili Lev Detela, Maruša Krese in Brina Svit.
Dževad Karahasan, dobitnik nagrade vilenica
"Vse delo Karahasana pripoveduje o stikanju, medsebojnem prežemanju in oplajanju različnih kultur, saj pisatelj suvereno obvladuje dve tradiciji, evropsko krščansko in islamsko, in v svojih delih prepleta motiviko, simboliko in zgodovinsko izročilo obeh," je med drugim zapisano v utemeljitvi nagrade.
Pisateljevi prvi koraki v književnost so bili povezani z dramatiko, in sicer se je podpisal pod več dram; med njimi so Al Mukafo (1994), Zadržani angel (Povučeni andjeo, 1995), Koncert ptic (Koncert ptica, 1997) in Gostija (Gozba, 2005). Pisatelj ohranja tudi v romanih značilno dramatično dialoškost in tako je prvi roman Vzhodni divan (Istočni diwan, 1989) napisan kot dialog z Goethejevim Zahodno-vzhodnim divanom.
Na človeka, njegov značaj in usodo pisatelj najpogosteje gleda skozi prizmo zgodovine. Prvo zbirko novel, Kraljevske legende (1980), je postavil v evropski srednji vek, drugo, Hišo za utrujene (Kuća za umorne, 1993), v Bosno po drugi svetovni vojni, svoj prvi roman Vzhodni divan (1989) pa v islamski srednji vek v iraških mestih Basri in Bagdadu ter v Perziji.

Vilenico, največji literarni dogodek v Sloveniji, ki ima veliko prepoznavnost tudi v tujini, letos oblikuje približno 20 domačih in tujih pisateljev. Že od vsega začetka je eno izmed osrednjih določil festivala literarno povezovanje. V preteklih letih so festivalu očitali, da je preveč zaprt sam vase, na kar so se odzvali organizatorjev tako, da so vsako leto prirejali vse številnejše literarne večere po vsej Sloveniji in tudi v zamejstvu.