Ko ne morem od sveta oditi, odjadrati ali odplezati, sem se naučil, da ga izklopim. Da sem se tega naučil, je kar trajalo. Šele ko sem dojel, da imam prvinsko potrebo po tišini, sem jo lahko sploh pričel iskati – ležala je tam in me čakala, globoko pod kakofonijo hrupa prometa in misli, glasbe in strojev, iphoneov in ratrakov. Tišina. Tišina, ki ti kot mlad ptič počiva v dlani. Sam na morju lahko slišiš vodo, v gozdu žuborenje potoka ali šelestenje vej v vetru, v gorah pa drobna gibanja med kamni in mahom. To so trenutki, ko nam tišina nudi zavetje. Iščem jih v sebi. Iz minute v minuto.
Izhodišče za pogovor je bil Kaggejev roman Tišina: V času hrupa, ki je v prevodu Valentine Smej Novak leta 2018 izšel pri založbi Vida. V svetovni uspešnici poda 33 odgovorov, kako najti trenutke tišine v vsakdanjem življenju.
Hrup je beg pred seboj, tišina pa spoznavanje sebe
Norveški pisatelj, pustolovec in založnik Kagge vidi vzporednice med branjem in tišino; motnje, kot so mimovozeči avto, zvočno onesnaženje in nenehna obvestila na mobitelu so hrup, ki odvrne od branja. Meni, da je tišino veliko težje doseči kot hrup – hrup je bežanje pred seboj, tišina pa omogoča razmišljanje, spoznavanje samega sebe. In če obstaja izbira med nečim lahkim – bežanjem, in nečim težkim - razmišljanjem, bo človek po navadi izbral lažjo pot.
Prvi na svetu
Kagge je prvi človek, ki je dosegel vse tri vrhove sveta: severni pol, južni pol in goro Everest. Ob vprašanju, kaj je bilo težje: doseči tri vrhove sveta, ustanoviti lastno založbo ali imeti družino, se je Kagge pošalil, da je bila najbolj naporna pustolovščina imeti tri hčere.
Pred rojstvom prve hčerke je želel imeti stalen zaslužek, in ker je že veliko vedel o literaturi in je tudi sam napisal nekaj knjig, je leta 1996 ustanovil založbo Kagge Forlag. Všeč mu je bila ideja mešanja komercialne in intelektualne literature.
Začel je s prodajo kakovostnih knjig – Astrid Lindgren, Henrika Ibsena, norveških pravljic, kuharskih knjig – v supermarketih, in to brez začetnega kapitala; dogovoril se je, da so mu supermarketi plačali po 30 dneh, sam pa je tiskarnam plačal v roku 60 dni. Njegova založba, ki spada med vodilne za izdajo norveških avtorjev, bo letos izdala nekaj manj kot 100 naslovov.
Založništvo na Norveškem je lahko donosen posel
Na Norveškem, kjer živi nekaj več kot 5,3 milijona ljudi, za uspešno knjigo šteje tista, ki se proda v 4000 do 5000 izvodih. V primerjavi s Slovenijo so številke na Norveškem zelo visoke – letošnja velika uspešnica bo namreč tam prodana v okoli 90.000 izvodih. Država vedno kupi 750 izvodov vsake nove leposlovne knjige norveških avtorjev in jih nato razdeli knjižnicam. To je v veliko pomoč avtorjem, ki prodajo le okoli 500 do 1000 izvodov.
Vpliva "vplivnežev" na bralne navade ne gre podcenjevati
Ob vprašanju, zakaj Norvežani veliko berejo, je Kagge izpostavil razliko med številom kupljenih in prebranih knjig: "Knjigo kupiš, ker si misliš, da jo boš prebral. Sanjaš o tem, da jo boš prebral. Po dveh, treh letih jo daš naprej kot darilo nekomu, ki je ne bo prebral," je dejal. Po drugi strani ima vsako norveško mestece svojo knjigarno, razcvet doživljajo tudi knjižnice, ki so postale kraj druženja.
O promociji knjig je povedal, da njegova založba oglašuje prav vse svoje knjige, kot zelo obetavno je označil tudi promocijo prek spletnih omrežij. Knjiga, ki jo je na svojem profilu objavilo dekle z okoli dvema milijonoma sledilcev na Instagramu, je denimo v enem dnevu skočila z 2500. mesta na 3. na Amazonovi prodajni lestvici. Kagge meni, da bi morali biti vplivneži plačani, saj imajo velik vpliv na svoje sledilce. Dodal je, da dekletu sam sicer ni plačal, saj se je odločilo knjigo promovirati na lastno pest.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje