Med daljšimi omenimo literarni večer o nikaragovski pesnici in pisateljici Giocondi Belli. Pri osemnajstih letih se je poročila, pri devetnajstih rodila, leto pozneje se je pridružila nikaragovski revoluciji. O njej je (kritično in izzivalno) pisala v romanu Naseljena ženska, s katerim je zaslovela po svetu. Pozneje se je od (vodje) nikaragovske revolucije distancirala, na piedestal pa je (med drugim) postavila ženskost. V oddaji, ki jo je pripravil prevajalec, novinar, publicist in borec za slovenski jezik Marko Jenšterle, boste avtorico bolje spoznali, med drugim boste slišali, kako interpretira svojo pesem In Bog me je ustvaril žensko (v prevodu Tine Malič). Sicer pa njena besedila in odgovore interpretirajo Darja Reichman, Vesna Jevnikar in Branko Jordan. Dodajmo še podatek za vse, ki vas bo pritegnila oddaja: istega leta (2015) kot je nastala, je v prevodu Sare Virk izšla knjižica izbranih pesmi Gioconde Belli z naslovom Medeni škandal.

Kako se stara književnost?
Kako se stara književnost? Na to vprašanje odgovarja Nokturno v petek, 7. julija. Veliki hrvaški književnik Miroslav Krleža je leta 1935 objavil esej Evropa danes (res kakšna pijača namigne, da je esej nastal takrat, in ne danes), toda esej je še vedno aktualen in izzivalen. Avtor ga namreč sklene takole: "Žalostno je takole opazovati Evropo, kako gre dalje s svojimi godbami, slavji, zastavami in bobni in razmišljati na način, kot sem vam ga imel čast predstaviti na začetku: biti mimoidoči in opazovalec obenem, pasiven, razmišljujoč, odgovoren samemu sebi in pred sabo, obenem pa nemočen in sentimentalen, tako kot so nemočni in sentimentalni vsi evropski državljani, ki o Evropi razmišljajo z enako resignacijo, kot so v Atenah in v Rimu o propadanju antičnega cesarstva razmišljali mediteranski skeptiki." Esej je leta 2011 poslovenil Štefan Kutoš, interpretiral ga je Zvone Hribar, na program pa smo ga ponovno uvrstili ob 130. obletnici Krleževega rojstva.

Z oddajo Izbrana proza v soboto, 8. julija, se spominjamo izjemnega, neponovljivega, odbitega in še kako iskrivega Hinka Smrekarja (ob 140. obletnici rojstva). Rodil se je 13. julija 1883 v Ljubljani in v Ljubljani so ga italijanski okupatorji po hitrem postopku ustrelili 1. oktobra 1942. Nedavna razstava v Narodni galeriji je lepo pokazala, kako subverziven, zafrkljiv, provokativen, drzen ilustrator, karikaturist, risar, slikar in še kaj je bil. Tak je tudi v svojem protostripu Henrik Smrekar – črnovojnik, ki ga intonira že z uvodnim motom: "Človeško življenje je kakor vojaška srajca. Kratko in posrano!" (Prosto po "Simplicissimu".) Protostrip, satirično bravuro, je ustvaril že med vojno (!), objavljen je bil leta 1919 pri Umetniški propagandi, leta 2013 pa je Smrekarjevo najbolj znano besedilo interpretiral Gregor Zorc.

Tonja Jelen se je uveljavila kot pesnica in kritičarka, strastna in hkrati natančna interpretka literature. Objavila je pesniški zbirki Pobalinka (2016) in Greva, ostajava, saj sva (2020); kot pesnica se je večkrat uvrstila v finale Pesniškega turnirja, pesmi objavlja v revijah, na spletnih portalih in seveda na Radiu. V Literarnem nokturnu v ponedeljek, 10. julija, objavljamo njen pesemski cikel Vse je telo za telo iz telesa, cikel intenzivnih pesmi brez balasta in leporečenja. Interpretira jih dramska igralka Darja Reichman.

Dovolj za vtis. Ne pozabite niti na spletno stran https://ars.rtvslo.si/literatura (tam boste našli literarne oddaje preteklega meseca).