Da se je 'vrnila', je mogoče trditi, ker je namreč na mestu, kjer danes stoji NUK, nekoč stal Knežji dvorec s knjižnico rodbine Auersperg, ki je dotično enciklopedijo hranila v svoji bogati zbirki. Po besedah ravnateljice Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) Martine Rozman - Salobir je ta knjiga še posebej pomembna, ker predstavlja manjkajoči člen med deli Ulisseja Aldrovandija (1522-1605) iz Auerspergove knjižnice, ki jih NUK že hrani v svoji zbirki.

"Auerspergi ali Turjaški so imeli na mestu, kjer danes stoji NUK, izjemno lep Knežji dvorec, baročno zgradbo, ki je slovela kot ena najlepših daleč naokrog. V njej je bila knjižnica, ki je bila prav tako ena najlepših po opremi, po vsebini pa ena najbogatejših plemiških zasebnih knjižnic tistega časa," je še povedala Rozman Salobirjeva.

Celotna zbirka šestih enciklopedij
Tako se ta izdaja enciklopedije iz leta 1642 pridružuje enciklopedijam o ribah, parkljastih štirinožcih, živorodnih štirinožcih s prsti, kačah in zmajih ter preostalih brezkrvnih živalih. Vseh šest knjig pa vsebuje lastniški vpis kranjskega deželnega glavarja Wolfa Engelberta grofa Auersperga (1610-1673).

Ljubljano zapustila po potresu leta 1895
Rozman - Salobirjeva je pojasnila, da so letos spomladi med rednim pregledovanjem ponudbe tujih dražbenih hiš in antikvariatov ugotovili, da je naprodaj Aldrovandijeva knjiga zgodovine nenaravnih bitij s poprej izpuščenimi primeri zgodovine vseh živali, ki je bila nekoč last te znamenite rodbine na Slovenskem. Potrebnih je bilo pol leta pogajanj ter iskanja sponzorskih in donatorskih sredstev, ki jih je prispevalo tudi ministrstvo za kulturo, da se je knjiga vrnila na izvorno mesto, od koder so jo odpeljali po potresu v Ljubljani leta 1895.

Oče znanstvenega preučevanja narave
Aldrovandija mnogi štejejo za očeta naravoslovnih znanosti. V enciklopediji zgodovine nenaravnih bitij, prvi izdaji njegovega najslavnejšega dela, so z veliko natančnostjo popisane in opisane človeške, živalske, rastlinske in nebesne posebnosti ter deformacije. Predstavlja nekakšno mešanico staro- in srednjeveškega naravoslovnega imaginarija oziroma mitologije ter zgodnje znanstvenoopisne metodologije na področju medicine, zoologije in botanike.

Tudi rastlinske in nebesne posebnosti
Sonja Svoljšak, skrbnica in raziskovalka starih tiskov v NUK-u, je pojasnila, da je v tej enciklopediji avtor veliko pozornosti namenil različnim tipom človeških in živalskih deformacij in okvar s poudarkom na siamskih dvojčkih. Pa tudi različnim primerom bitij z zakrnelimi podvojenimi telesnimi deli ter primerom človeško-živalskih hibridov in mitoloških bitij, med katerimi so himere, harpije, sfinge, kiklopi, satiri, grifoni, volkodlaki in morske deklice.

"Med nenaravnimi rastlinami najdemo deformirane oblike cvetja, stebel, listja in plodov. Med nebesnimi posebnostmi so poleg kometov in severnega sija naštete in opisane še različne oblike nebesnih prividov oziroma znamenj," je naštela poznavalka zbirke Aldrovandijevih del.

Od nenavadnih ljudstev do bajeslovnih bitij
Na začetku knjige, ki v izvirniku nosi naslov Monstrorum historia cum paralipomenis historiae omnium animalium, so v poglavju o različnih človeških rasah po trditvah Sonje Svoljšak opisi nekaterih nenavadnih azijskih, evropskih in ameriških ljudstev, vključno z bajeslovnimi. Obsežen je tudi opis posameznih faz človekovega razvoja od spočetja do rojstva, vključno s pravilnimi in nepravilnimi položaji plodu pri porodu. V dodatku pa najdemo še opise nekaterih eksotičnih ameriških, afriških in azijskih živali, denimo žirafe in bengalskega tigra.