"Vesel sem, da sem lahko o filmu pogovarjal s tržiško natakarico, ki film razume," je še dejal Pevec, ki je priznal, da se je zelo bal projekcij v Tržiču, kjer so film snemali (tam so film predvajali na treh razprodanih projekcijah), in bil zelo vesel, ko so potem domačini film toplo sprejeli. "Tam imajo ljudje zelo jasno predstavo o tem, kaj je socialni problem. Več tisoč ljudi je po propadu tovarn ostalo brez dela."

Drama Jaz sem Frenk se splete okrog usodnega razkola med bratoma, upornikom Frenkom, ki ga igra Janez Škof, in Branetom (Valter Dragan), tipičnim tajkunom. Bratoma se po smrti priletnega očeta obeta orjaška dediščina, do tedaj skrita na švicarskem bančnem računu. Frank raziskuje izvor denarja, Branetov edini cilj pa je, kako čim prej priti do denarja. Sledi vse bolj usodni boj med dvema svetovnonazorskima principoma, v katerem se sprava zdi praktično nemogoč izid, vmes pa se znajde tudi Branetova žena Ines (Katarina Čas).

Glede same geneze filma je razkril, da je imelo pri nastanku velik vpliv njegovo zazrtje v mladost. "Ta Frenk je nastal, ko sem se zazrl v svoja študentska leta, v svoj razvoj. Takrat smo odraščali ob marksizmu in profesorju Debenjaku. Počutili smo se fajn, in takrat je veljalo, da je skorajda zmerljivka, če je bil kdo bogat, enako je bilo z besedo ambiciozen. Veliko nas je bilo teh Frenkov. Potem je pa prišlo do družbenih sprememb. Kdo bo zdaj govoril v imenu teh vrednot? Ugotovil sem, da lahko to naredi samo en tak norec, upornik, ki se še upira potrošništvu."

Sorodna novica "Ne opažam žensk, ki bi po svetu s podobnim idiotskim ponosom kot moški gojile svoje konflikte."

Ines, ki jo upodablja Katarina Čas, je tragičen lik: ujeta v zlato kletko, tako dobesedno kot v glavi, ne zmore moči, da bi se uprla Branetu, in se že leta zateka v različne omame. Hkrati pa na neki način oživi, ko se po desetletju iz tujine vrne Frenk, ki ga ljubi že leta. Kot je povedal režiser, si je že dolgo časa želel sodelovati s Katarino, a so vsi prejšnji projekti, zaradi takšnih in drugačnih razlogov, zavili v drugačne smeri in do sodelovanja ni prišlo. Tudi za Ines ni bila njegova prva izbira. "Najprej sem si jo predstavljal starejšo, manj lepo. Katarina je pustila, da smo jo 'razsuli'," je razkril.

Na drugi strani je bila Ines za Katarino izziv. "Želela sem si tako vlogo, ki ni na prvo žogo. Žensko, ki ima zelo veliko težav, ki je ujeta v zlato kletko, dejansko in v glavi. In ne vidi izhoda, njena energija je resignirana."

Zanimiva je tudi prigoda s snemanja, ko se je v enem trenutku že zdelo, da naveza Škof–Čas mogoče ne bo najboljša. "Dal sem ju v par, da bi videl, kakšna bo kemija med njima. Katarina je na tistem snemanju čisto zasenčila Škofa. Sem si rekel, to je bila pa čudna reakcija. Naslednji dan me je Škof poklical in rekel, da je bil čisto v šoku, da ga je Katarina s svojo igro tako presenetila, da je ostal brez besed. V tistem trenutku sem vedel, da je Škof popoln za vlogo, ker je bil iskren in je povedal po pravici."

Film osvetljuje tudi uničujoče odnose, ki izvirajo predvsem iz moči. "Intenca je bila tudi, da pokažemo, da se pohlep in nenasitnost selita tudi v odnose. Močni ljudje radi vzpostavijo posesivne odnose do žene, otrok, bližnje okolice. Češ jaz jim omogočam to in to, zato morajo slediti meni. Krhke ženske zlahka pridejo v tak položaj," je orisal svoje videnje Pevec.

V filmu, tako kot tudi že v več njegovih filmih, pomemben pečat pusti tudi glasba. "Pogosto naletim na stališče, da je po osnovnih principih scenarij bližje glasbi kot literaturi: potrebuje tempo, notranjo melodijo ... in zato film uporablja glasbo kot pomoč, da vodi čustvene linije, podpira neka stanja. Če pa gre v zgodbi, da se vključi ples, glasba, je to še boljše."

Film so posneli jeseni pred dvema letoma, večinoma novembra in decembra. Tako kot običajno v teh mesecih tudi v filmu prevladuje sivina. Kot je razkril Pevec, so veliko snemali ponoči, kar je za filmarje bolj hvaležno kot sonce, četudi je bilo kdaj tudi minus štiri stopinje Celzija. Pohvalil je sodelovanje z direktorjem fotografije Markom Brdarjem. "Zaprla sva se v osamo in govorila zelo iskrena. Vplival je tudi na spremembe v scenariju. Ima izjemen vizualni posluh, res je z dušo in telesom pri filmu," je bil poln hvale, ob tem pa je poudaril, da so bili dragoceni tudi njegovi nasveti glede samega scenarija. "Si ga bom še kdaj privoščil kot scenarističnega sodelavca."

Film si lahko na Liffu ogledate v sredo ob 19.00 (Linhartova dvorana) in soboto ob 19.00 (Kinodvor, projekcija je že razprodana), 28. novembra pa prihaja na redni spored kinematografov.