Predstava, ki sloni na kultnem istoimenskem mehiškem filmu iz leta 1919, je postavljena v obdobje mehiške revolucije in osvetljuje 'tolpo sivega avtomobila', ki je bila strah in trepet Ciudada de Mexica. Zgodbo o dramatičnem času oživlja režiser Claudio Valdes Kuri s pomočjo prepletanja filma, igralcev in glasbene improvizacije na klavirju. Uprizoritev sledi japonski tradiciji benši in tako igralci na odru med nemim filmom ustvarjajo glasove likov ter komentirajo dogajanje na platnu.

Da bi bolje razumeli gledališko predstavo, se moramo najprej ustaviti pri filmu. Ta je takrat navdušil mehiško občinstvo in v gledanosti podrl vse rekorde. Bil je eden najdlje predvajanih filmov v zgodovini mehiške kinematografije. Film spremlja člane tolpe, ki so si oblekli vojaške uniforme in mahali z uradno podpisanimi nalogi za preiskavo ter vdirali v nekatere najbogatejše domove, ustrahovali svoje žrtve, jih oropali, nato pa se odpeljali v prepoznavnem sivem fiatu, po katerem so dobili tudi ime.

Film je nastajal na lokacijah, kjer so se leta 1915 zločini v resnici zgodili. Nekatere osebe iz filma so zaigrale same sebe, med temi je nekaj žrtev in policijski inšpektor Juan Manuel Cabrera, odgovorni za preiskavo primera. Ta je pomagal tudi pri pisanju scenarija. Film, v katerem se prepletajo resnični dogodki in domišljija, se konča z dokumentarnim posnetkom iz filmskega tednika o usmrtitvi članov tolpe s streljanjem, dogodkom, ki ga je na filmski trak uspel posneti prav režiser filma Enrique Rosas.

Množica likov skozi glas dveh igralk
Na odru upodabljata junake mehiškega filma igralki, ena japonskega in druga mehiškega rodu. Stojita pod filmskim platnom in komentirata dogajanje, vsak filmski lik pa oživita s svojevrstnim glasom. Vživljanje v tako veliko različnih filmskih likov zahteva od igralcev velik glasovni razpon, izpopolnjeno dihalno tehniko in občutek za časovno usklajenost, saj morajo hitro umolkniti glas določenega lika in nadaljevati z drugim. Pianist skrbi za glasbeno podlago, navdihnjeno iz zakladnice japonskih in mehiških nemih filmov, ki dodatno pričara strah in dramatično vzdušje leta 1915 v Ciudad de Mexico.

Po besedah organizatorjev je Sivi avtomobil mehiško gledališče popeljal po številnih državah, med drugim po Nemčiji, Franciji, Španiji, ZDA in Čilu, gre pa verjetno za največkrat predstavljeno mehiško gledališko produkcijo na svetu.

Vsakič nekoliko drugačna predstava
Za vsako gostovanje pripravijo gledališčniki nekoliko drugačno različico predstave, saj jo želijo na ta način približati občinstvu drugačnega kulturnega okolja. Predstava namreč temelji predvsem na besedilu, zato je njen uspeh odvisen prav od sposobnosti občinstva, da doume izbrane odtenke govorjene besede.