je za sušico v grlu umrl slovenski pisatelj, publicist in pravnik Janko Kersnik, predstavnik slovenskega realističnega slovstva s konca 19. stoletja.

V svojih delih je upodabljal trško-malomestno družbo in življenje podeželskih izobražencev. V Brdu pri Lukovici je bil sprva notar, kot pripovednik pa Jurčičev učenec, končal je njegov roman Rokovnjači. Med njegovimi romani in povestmi velja omeniti Na Žerinjah, Jara gospoda, Očetov greh, najboljše pa so njegove črtice in novele iz kmečkega življenja, zbrane v cikel Kmetske slike. Pisal je tudi humoreske, feljtone in se ukvarjal s politično publicistiko. V predavanju Razvoj svetovne poezije se je zavzel za realizem, prekrit s tančico idealizma.

Rodil se je v uradniško-plemiški družini očetu Jožetu in materi Berti Hoffern v brdskem gradu. Po gimnazijskih letih se je vpisal na študij prava na univerzi na Dunaju, nato pa je preostanek študentskih let preživel na univerzi v Gradcu. Leta 1880 je naredil notarski izpit in ostal notar vse do smrti. Potem ko je bil 1883 prvič izglasovan za deželnega poslanca, je bil izvoljen še za predsednika podružnice Kmetijske družbe, leta 1885 pa še za župana lukoviške občine. V deželni zbor je bil spet izvoljen leta 1889.

1655 je umrl francoski pisatelj in pesnik Hector-Savinien Cyrano de Bergerac.

1741 je na Dunaju umrl italijanski duhovnik, skladatelj, violinist, dirigent in mojster italijanske glasbe za godala Antonio Vivaldi. Napisal je 454 koncertov za različne zasedbe, od tega kar 187 violinskih koncertov – najbolj znani so Letni časi, simfonije, sonate, opere, pisal pa je tudi cerkveno glasbo. Kljub temu je v starosti 63 let umrl reven in pozabljen. Antonio Vivaldi se je rodil 4. marca leta 1678 v Benetkah.

1750 je umrl največji mojster baročne polifonije, skladatelj, čembalist, organist in dirigent Johann Sebastian Bach. Rodil se je 21. marca leta 1685. Od leta 1723 je bil kantor Tomaževe cerkve v Leipzigu. Fugi in kanonu je dal klasično popolnost. Bil je izreden v harmonskem oblikovanju. Napisal je 224 cerkvenih in posvetnih kantat, Janezov in Matevžev pasijon, Velikonočni oratorij in Visoko mašo. V svoji glasbi je združil pridobitve angleške, italijanske in nemške renesančne glasbe, vendar je kljub izvirnosti umrl obubožan in povsem pozabljen. Znova ga je odkrila šele romantika v prejšnjem stoletju.

1802 se je rodil angleški pesnik in politik Winthrop Mackworth Praed.

1817 je umrla angleška pisateljica Jane Austen.

1842 je umrl nemški pesnik in pisatelj Clemens Brentano.

1844 se je rodil angleški pesnik Gerard Manley Hopkins.

1885 se je rodil hrvaški režiser, gledališki teoretik in vzgojitelj Branko Gavella. Režiral je dela Shakespeara, Pirandella, Držića, Krležo in druge. Umrl je leta 1962.

1887 se je rodil francosko-ameriški slikar Henri-Robert-Marcel Duchamp.

1895 se je rodil madžarski slikar in fotograf László Moholy Nagy.

1904 se je v Loki pri Zidanem Mostu rodil slovenski pisatelj, pesnik in publicist Ludvik Mrzel. Pisal je predvsem črtice in kratke zgodbe. Njegova poetična kratka proza je polna blage melanholije in socialnega humanizma.

1909 se je rodil angleški pisatelj Malcolm Lowry.

1915 se je rodil ameriški pesnik slovenskega rodu Frankie Yankovic.

1941 se je rodil italijanski dirigent Ricardo Muti.

1946 je v Ljubljani umrl slovenski slikar Ferdo Vesel. Slikal je krajine, tihožitja in akte; bil je zelo nemirnega duha, v nenehnem iskanju.

1978 je umrl slovenski pesnik, esejist in prevajalec Božo Vodušek.