Zasluge za nepričakovan uspeh filma Kraljica režiserja Stephena Frearsa, je večina kritikov pripisala predvsem glavni igralki, Helen Mirren, ki je za vlogo pobrala celo vrsto nagrad, z beneškim zlatim levom, zlatim globusom in oskarjem na čelu. Film pokuka v zakulisje britanske politike - še posebej v odnos med Njenim veličanstvom, kraljico Elizabeto II., in britanskim premierjem Tonyem Blairom po tragični smrti princese Diane, ko skušata skupaj ujeti ravnovesje med zasebno tragedijo kraljevske družine in pričakovanji javnosti o razsežnostih in znakih žalovanja.

O svojih pripravah na vlogo kraljice je Mirrenova povedala: "Seveda moraš biti posebej pozoren na malenkosti, kot so lasje, roke, hoja, glas. Ves čas sem gledala fotografije in videoposnetke kraljice. Posebej ganljiv se mi je zdel kratki posnetek Elizabete kot dvanajstletne deklice, ki stopi iz avta in nekomu stisne roko. Gledala sem ga znova in znova. Bolj ko sem se poglabljala vanjo, bolj posebna je postajala, saj je tako neverjetno ikonična in slavna, hkrati pa je sploh ne poznamo."

Igrala je še v filmih Kaligula, Excalibur, Cal (za katerega je leta 1984 dobila nagrado za najboljšo igralko v Cannesu), Kuhar, tat, njegova žena in njen ljubimec, Sin neke matere, Norost kralja Jurija (za vlogo v filmu je bila nominirana za oskarja za najboljšo stransko igralko in v Cannesu drugič dobila nagrado za najboljšo igralko), Gosford park (tudi ta vloga ji je prinesla nominacijo za oskarja), Grozljiva jasa, Dekleta s koledarja, Lekcija za gospo Tingle, Pomlad gospe Stone in Cvet vseh zapornikov. Poleg tega je znana po vlogi višje inšpektorice Jane Tennison v nadaljevanki Prime Suspect, ki so jo snemali pet let.

1526 je umrl beneški slikar Vittore Carpaccio.

1835 je umrl francoski romantični slikar Antoine-Jean Gros, najbolj znan po kronološkem slikanju vzponov in padcev kariere Napoleona I.

1869 se je v Köbenhavnu rodil danski pisatelj Martin Andersen Nexö, eden najvidnejših predstavnikov svetovne socialne literature, avtor romanov Pelle, Osvajalec in Sirota Stina.

1881 se je rodil duhovnik in jezikoslovec dr. Anton Breznik, vodilni jezikoslovec prve polovice 20. stoletja, slovničar, pravopisec in zbiralec slovenskega ljudskega izročila.

1892 se je v Hillsboru rodila ameriška književnica Pearl Sydenstricker Buck, ki je znana predvsem po seriji romanov o Kitajski. Po drugi svetovni vojni je bil ustanovljen sklad Pearl Buck za pomoč nezakonskim otrokom ameriških vojakov v azijskih deželah. Med deli velja omeniti Kitajsko trilogijo, ki je sestavljena iz romanov Dobra zemlja, Sinovi in Razkropljena družina. Leta 1932 je prejela Pulitzerjevo, leta 1938 pa je dobila tudi Nobelovo nagrado za književnost.

1892 se je rodil slovenski kritik in pisatelj s socialno in nacionalno naravnano tematiko Juš Kozak. Urejal je Ljubljanski zvon in Novi svet. Med povesti velja omeniti Šentpeter in Leseno žlico, med novelami Maske, pisal pa je tudi eseje o umetnosti in književnosti z naslovom Blodnje. Juš Kozak je umrl leta 1964.

1916 se je rodil hrvaški slikar Zlatko Prica.

1956 se je rodil ameriški poppevec in igralec Christopher "Chris" Isaak.

1963 je umrl slovenski teolog, zgodovinar in slavist France Grivec.

1964 je umrl nizozemski arhitekt Gerrit Rietveld.

1970 se je rodil ameriški filmski igralec Chris O'Donnell, najbolj znan po vlogi Robina v filmu Batman za vedno.


1977 je imel Elvis Presley zadnji koncert. Po zadnjem nastopu Elvis kaj dosti priložnosti za nastope niti ni imel, saj je umrl 16. avgusta istega leta.

Čeprav je šlo z Elvisovim fizičnim in mentalnim zdravjem na začetku sedemdesetih vedno bolj navzdol, pa 'kraljeva' slava v tem obdobju ni nič kaj obledela. Med letoma 1969 in 1977 je tako Evlis Presley nanizal več kot 1.000 popolnoma razprodanih nastopov v Las Vegasu in v drugih ameriških mestih. V tem obdobju (natančneje od leta 1971) je Elvisa na poti spremljal Stamps Quartet, kavret pevcev gospela.