je v Ljubljani umrl slovenski zgodovinar in dramatik Anton Tomaž Linhart.

Rodil se je 11. decembra 1756 v Radovljici. Šolal se je na jezuitski gimnaziji, nato dve leti prebil v samostanu v Stični, potem pa na Dunaju poslušal predavanja teatrologa Sonnenfelsa in se verjetno že tam navdušil nad razsvetljenskimi idejami.

Po prihodu v Ljubljano je bil arhivar pri škofu Herbersteinu, protokolist pri kresiji, okrožni šolski nadzornik, tajnik deželnega glavarstva. Svoji prvi literarni deli je napisal v nemščini leta 1780 in pesniški almanah Cvetje s Kranjskega za leto 1781. Sprva je pisal v nemškem jeziku, pod vplivom Žige Zoisa pa se je preusmeril v pisanje v slovenščini.

Družba prijateljev gledališča je uprizorila prvo slovensko igro Županova Micka leta 1789. Leto pozneje pa je doživela natis tudi druga komedija Ta veseli dan ali Matiček se ženi, ki je bila prvič uprizorjena šele leta 1848 v Novem mestu. Izjemen prerodni dosežek predstavlja tudi Linhartov Poskus zgodovine Kranjske in drugih dežel južnih Slovanov, Avstrije, nedokončano delo, napisano v nemščini.

1817 je umrla francoska pisateljica Anne Louise Germaine Necker, bolj znana kot Madame de Staël.

1860 se je rodil ameriški pisatelj Owen Wister.

1862 se je rodil avstrijski slikar, eden glavnih predstavnikov “secesije” Gustav Klimt. Umrl je leta 1918.

1904 se je rodil ameriški pisatelj judovskega rodu Isaac Bashevis Singer. Singer je leta 1978 prejel Nobelovo nagrado za književnost.

1905 je v Novem mestu umrl slovenski pisatelj Janez Trdina. Njegovo najbolj znano delo so Bajke in povesti o Gorjancih. Rodil se je 29. maja 1830 v Mengšu, kjer je obiskoval ljubljansko gimnazijo in na Dunaju študiral zgodovino, geografijo in klasično jezikoslovje. Kot profesor je služboval v Varaždinu in na Reki, kjer je bil leta 1867 kazensko upokojen, češ da s svojimi političnimi nazori zavaja mladino.

Tako se je s 37 leti naselil v Bršljinu pri Novem mestu, večinoma peš prehodil Dolenjsko in Belo krajino ter na svojih popotovanjih neprestano zapisoval svoja spoznanja o ljudskem življenju, delu, verovanju, mišljenju, navadah.

1910 je umrl francosko-ruski plesalec in koreograf Marius Petipa.

1912 se je rodila slovenska pisateljica in prevajalka Mira Mihelič. Njeni romani: April, Vrnite se, sinovi in Plamen in dim se ukvarjajo s tematiko meščanskega življenja. Z zgodovino je prežeto delo Tujec v Emoni, napisala pa je tudi drami Svet brez sovraštva in Operacija. Umrla je leta 1985.

1912 se je rodil ameriški glasbenik Woodrow Wilson Guthrie.

1912 se je rodil kanadski književni kritik Herman Northrop Frye.

1918 se je v Uppsali rodil švedski gledališki in filmski režiser Ingmar Bergman. Znani so njegovi filmi: Prizori iz zakonskega življenja, Fanny in Aleksander, Sedmi pečat, Deviški vrelec, Divje jagode in Jesenska sonata.

1918 se je rodil ameriški libretist in gledališki režiser Arthur Laurents.

1939 se je rodil ameriški pisatelj George Edgar Slusser.

1939 je umrl češki slikar Alfons Maria Mucha. Njegov prepoznavni 'bohotni' organski slog je postal sinonim za likovno umetnost gibanja art nouveau. V središče svojega ustvarjanja oglasnih plakatov in likovnih del je Mucha postavil podobo ženske, odete v lahka valujoča oblačila in obkroženo s stiliziranimi vzorci iz sveta narave. Med Muchovimi naročniki so bile tudi številne založbe, ki so želele, da njegove poteze s čopičem zaznamujejo ilustracije in naslovnice njihovih izdaj. Alfons Maria Mucha je tako zaslovel predvsem kot odličen 'komercialni' umetnik, čigar slog je vplival na razvoj vizualnega ustvarjanja v oglaševalski industriji. To pa je bil sloves, ki ni bil Muchi nikoli povsem pri srcu. Raje bi se uveljavil kot klasičen likovni umetnik.

1951 so v Joplinu (Missouri, ZDA) odkrili spomenik Georgeu Washingtonu Carverju, kar je prvi spomenik kateremu izmed Afroameričanov.

1954 je umrl španski dramatik Jacinto Benavente y Martinez, ki je leta 1922 prejel Nobelovo nagrado za književnost.

1967 je v Ljubljani umrl slovenski pesnik in prevajalec Alojz Gradnik, ki se je rodil 3. avgusta 1882 v Medani. Njegova poezija sodi v obdobje med moderno in ekspresionizmom. Alojz je v domači vasi hodil v ljudsko šolo, obiskoval je nemško gimnazijo v Gorici. Ko je prostovoljno izstopil iz semenišča, se je preživljal s poučevanjem.

Leta 1901 je maturiral, jeseni se je vpisal na pravno fakulteto dunajske univerze. Leta 1907 je bil promoviran za doktorja prava. Skupaj z nekaterimi vidnejšimi goriškimi Slovenci so ga imele avstrijske oblasti več kot tri mesece zaprtega na goriškem gradu zaradi očitka veleizdajstva in sumljivega vohunstva. V Cerknem je ostal skoraj vsa vojna leta, do začetka leta 1918. Po koncu druge svetovne vojne, leta 1946, je bil upokojen v Ljubljani. Od takrat se je posvečal le literarnemu delu. Objavil je veliko novih del, še več pa ponatisov tako izvirne kot prevedene poezije.

V osemdesetem letu je bil izvoljen za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Na njegovem grobu je spomenik iz temnega marmorja v nakazani obliki križa z njegovimi verzi iz soneta Večerne sence: Cilj je izpolnjen, pot je dokončana in konec upov je in hrepenenja in konec zmot bolesti in prevar.