Zgodba pisatelja, ki sodi danes gotovo med najbolj poznane slovenske pisatelje v tujini, njegova dela pa so prevedena v številne evropske in svetovne jezike, se je torej začela 26. avgusta leta 1913 v Trstu. Komaj sedem let pozneje je kot deček gledal, kako je gorel slovenski Narodni dom v Trstu, in to je bil le začetek dolgoletnega preziranja in preganjanja, ki sta kasneje zaznamovala njegovo življenje.

Na lastni koži je izkusil mračne totalitarizme, ki so zaznamovali zgodovino Evrope v 20. stoletju. V 20. in 30. letih je najprej doživel pritisk fašističnega preganjanja, pečatu katerega sledimo zlasti v njegovih zgodnjih delih (Grmada v pristanu, Mesto v zalivu in Parnik trobi nji), kasneje pa tudi sovraštvo in uničevanje nacističnih taborišč. Zaprt je bil v raznih taboriščih v Nemčiji, med drugim tudi v zloglasnem Dachauu, svoje taboriščne izkušnje pa je zapisal v zbirki novel Moj tržaški naslov in romanih Spopad s pomladjo in Nekropola.
Pahor je z Alojzom Rebulo v Trstu leta 1975 izdal knjigo z naslovom Edvard Kocbek: pričevalec našega časa. Knjiga je vsebovala intervju s slovenskim pesnikom in mislecem Edvardom Kocbekom, v katerem je javno obsodil uboj 12.000 slovenskih domobrancev junija leta 1945. Knjiga je povzročila velik škandal v Jugoslaviji in je pomenila začetek velike kampanje jugoslovanskih medijev proti Kocbeku. Poleg orepovedi časopisa Zaliva, ki je knjigo izdal, v Jugoslaviji prepovedan, je bil vse do leta 1981 vstop v državo prepovedan tudi Pahorju
Pahorjevo značilno pripovedništvo je doživelo novo pomlad šele po osamosvojitvi Slovenije. Z najvišjim slovenskim priznanjem za dosežke v kulturi, Prešernovo nagrado, je bil nagrajen leta 1992. Odlikovali so ga s častnim znakom svobode Republike Slovenije, Univerza v Ljubljani pa ga je na pobudo filozofske fakultete nominirala za najvišje priznanje literarnega sveta - Nobelovo nagrado.

Pahor prejema priznanja in izraze spoštovanja tudi v tujini. Francija mu je pred tremi leti med drugim podelila naziv vitez legije časti, Italija pa mu je za roman Nekropola podelila prestižno nagrado premio napoli.

1666 je umrl nizozemski slikar Frans Hals.

1814 se je v Kranju rodil slovenski izumitelj fotografije, Janez Avguštin Puhar.

Po končanem študiju teologije je kot kaplan služboval v več slovenskih krajih. Velja za očeta heliotipije, to je fotografije na steklenih ploščah, s tem pa se uvršča med začetnike fotografije sploh oziroma celotne slikovne revolucije, ki jo je človeštvo pozneje doživljalo s filmom in televizijo. Dagerotipije se je lotil že kmalu po razglasitvi tega izuma in leta 1841 javnost seznanil s svojo zamislijo fotografije na steklo. Leta 1852 so Puharju v Parizu podelili diplomo z nazivom "izumitelj fotografije na steklo". Fotografije je imenoval heliotipije ali svetlopisi. Postopek je bil kemično obstojen in ohranjenih je kar nekaj izvirnih primerkov Puharjevih fotografij. Umrl je leta 1864 v Kranju.

1880 se je rodil francoski skladatelj, pesnik in kritik poljsko-italijanskega rodu Wilhelm Albert Vladimir Apollinaris de Kostrowitzky, bolj znan kot Guillaume Apollinaire, ki je v francoski literaturi uveljavil kubizem.

1885 se je v St. Julenu rodil francoski književnik in profesor Jules Romains, s pravim imenom Louis Farigoule. Bil je začetnik unanimizma, pesniške šole, kjer so si prizadevali izraziti kolektivno dušo človeške skupnosti in ne osebnih občutkov. Umrl je 14. avgusta 1972 v Parizu.

1898 se je rodila ameriška umetnostna zbirateljica Marguerite Peggy Guggenheim.

1913 se je rodil slovenski pisatelj Boris Pahor.

1914 se je v Belgiji (njegov oče je bil diplomat) rodil argentinski pisatelj Julio Cortázar; z izjemo Jorgeja Luisa Borgesa velja za največjega mojstra kratke zgodbe v latinskoameriški književnosti 20. stoletja.

1921 se je rodil nemški pisatelj Ludwig Thoma, znan pod psevdonimom Peter Schlemihl. Objavljal je pesmi, povesti in romane, v katerih je kritiziral zlagano moralo meščanske družbe. Znani sta njegovi deli Malomeščanske povesti in Lokalna železnica. Umrl je 21. januarja 1867.

1945 je umrl avstrijski pesnik in pisatelj Franz Werfel. Njegovi najbolj znani deli sta drama Zrcalni človek in roman 40 dni Musa Dagha.

1978 je umrl francosko-ameriški filmski igralec Charles Boyer.

1981 se je rodil ameriški igralec Macauley Culkin, ki je zaslovel s filmoma Sam doma in Moja punca.

1985 se je na vrh glasbenih lestvic povzpela Tina Turner s pesmijo We Don't Need Another Hero.

1990 je umrl angolski pesnik in politik Mário Coelho Pinto de Andrade.