Ljubljančanka si je dobro zapomnila dan, ko se je odločila, da jo bo ruta spremljala do konca življenja. "Popolnoma normalno je biti muslimanska ženska v Sloveniji, v Sloveniji sem rojena, Slovenijo doživljam kot svojo državo, kot svoj prvi dom. Glede na to, da sem muslimanka, menim, da to le prispeva k večji multikulturnosti, ne samo mesta, v katerem živim, ampak celotne države," je dejala Ela Porić v oddaji NaGlas!.

Ruta je individualna odgovornost
Kljub pomenljivim pogledom in stereotipom, s katerim se pokrite muslimanke srečujejo v vsakdanjem življenju, svoje odločitve ne obžaluje. "Naglavna ruta je pravzaprav versko pravilo, ki se nanaša na muslimanske ženske, ko so polnoletne, se pravi spolno polnoletne, pametne, zdrave, ampak, glejte, je pa predvsem individualna odgovornost," pojasnjuje Ela Porić in poudarja, da naglavna ruta kot zapoved islama ni zgolj kos blaga, ki pokriva telo, temveč je predvsem moralni koncept. "Lahko govorimo o nekem 'dress codu' muslimanke, ki ima v ozadju zelo močno simboliko predvsem v tem, da se bo tudi na ta način približala Bogu, da bo to neki njen način izkazovanja dostojanstva, spoštovanja, iskanja duhovnega miru in je tudi konec koncev izraz ženstvenosti."

Tudi pokrite muslimanke spremljajo modo
Koncept naglavne rute pomeni, da si bo ženska zakrila vse razen obraza, rok do zapestij in nog do gležnjev. Oblačila naj ne bi bila prozorna in ne preveč ozka. Svetovne modne hiše dandanes v svoje kolekcije vključujejo tudi muslimanska oblačila. Čeprav specializirane trgovine za pokrite muslimanke v Sloveniji še vedno ni, po mnenju Ele Porić pokrite muslimanke pri nas niti malo ne odstopajo od preostalih modnih smernic, ko govorimo o dizajnu, barvah, o materialih. "Ne glede na to, da nosimo ruto, smo lahko enako moderne kot tiste ženske, ki jih nosijo okoli vratu," je prepričana in trditev utemeljuje z dejstvom, da muslimanske ženske svojo kreativnost izražajo z izbiro številnih modnih dodatkov:
"Kombiniramo vse, različne zapestnice, nekatere ženske nosijo uhane, ki so vidni."

Ruto nosi le peščica
Danes naglavne rute nosi le peščica slovenskih prebivalk. "Mlada, izobražena dekleta se zelo težko odločajo za naglavno ruto, ker bi jim ta preprečila, da bi nadaljevale kariero, mogoče tudi akademsko kariero na univerzah, v javnih ustanovah ... V Sloveniji ne boste našli niti na enem delovnem mestu v javni upravi ženske z naglavno ruto." Ela Porić poziva vse, ki s težavo sprejemajo tovrstno drugačnost, naj pokrito žensko sprejmejo kot normalnega človeka. "Če si težko zamislijo ruto, naj si zamislijo, da ženska nosi klobuk," pravi Ela Porić, ki poudarja, da ženstvenost sloni predvsem na zdravi samopodobi.
Različne poti emancipacije
"Pokrivanje žensk je bolj znamenje verske svobode kot nazadovanje pri emancipaciji, muslimanske ženske pa se drugače emancipirajo, kot smo se emancipirale ženske v zahodnem svetu, kjer je šla emancipacija dostikrat z roko v roki z odkrivanjem telesa, z izpostavljenostjo telesa pogledu, s tem, da smo se znebili neprijetnih oblačil, kot so stezniki in podobno. To so različna pravila, različni svetovi in različne poti emancipacije," je v oddaji NaGlas! dejala umetnica, režiserka in novinarka Zemira Alajbegović Pečovnik, ki je o svojih babicah iz Slovenije in Bosne posnela tudi dokumentarni film Rezine časa.

Žensko telo v presečišču
"Žensko telo je vedno v presečišču osebnega, intimnega, političnega, ideološkega, religioznega - bodisi so ženske vidne, razkrite, izpostavljene bodisi obratno - vedno zraven pride še kakšna nova težava. Me smo seveda lahko danes razkrite, lahko napol nage hodimo po cesti, ampak potem dobiš še narobno stran te izpostavljenosti, in sicer da je vsak delček tvojega telesa nenehno pod pogledom, popolnoma komercializiran, in da moraš biti kar močna osebnost, da se upreš temu globalnemu režimu kozmetične industrije in farmacije," je dejala Zemira Alajbegović Pečovnik.
Ženske zgodbe so zgovorne
Umetnica in novinarka TV Slovenija, urednica oddaje Umetni raj se je večkrat lotila ženskih tem - posnela je film o nasilju nad ženskami Med štirimi stenami; z Nevenom Kordo Autobus - ki govori o čarovnicah na območju današnje Slovenije; v kratkem filmu Hitro/počasi je spregovorila o težavah, s katero se soočajo sodobne ženske. "Vedno so me zanimale ženske teme, ženske zgodbe, ženska je drugi spol, pogosteje je izpostavljena nasilju. O tem se ne odločam zavestno. Ženske zgodbe so kompleksnejše, bolj govorijo o določenem času in kraju," je pojasnila.

Alternativna scena odprta za ljudi od drugod
Zemira Alajbegović Pečovnik se je v Ljubljano priselila iz Pulja konec 70. let, ko je začela študirati sociologijo, in ostala. Kot članica skupine Borghesia in medijskih skupin FV 112 in FV Disko - prve neodvisne videoprodukcije na območju nekdanje Jugoslavije - je pomembno soustvarjala ljubljansko alternativno sceno 80., ki je bila zelo odprta tako za vse ljudi iz Slovenije kot za ljudi od drugod.