Razstava časti življenje in bogato umetniško zapuščino Miška Kranjca, ki je tokrat javnosti prvič v takšnem obsegu predstavljen na zelo oseben in edinstven način.

Kot je Mankica Kranjec zapisala na svoji spletni strani, je razstava njena povest o dobrih ljudeh, prijaznih vaseh, osamljenih razpotjih, prostranih njivah, skritih močvirjih in tistih poteh, po katerih je nekoč hodil njen ded Miško Kranjec.

Skozi izbrane vizualne motive razstava gledalcu daje širši vpogled v življenje ob Muri in predstavlja Prekmurje v vsej svoji preprosti čarni lepoti, pa je zapisano na spletnih straneh žalske občine. Mankica Kranjec je tako pričevalka nekega časa in dokumentaristka podob drobnih vsakdanjosti.

S fotografijami upodablja zgodbe malega človeka in slikovite prekmurske ravnice, kjer je njen dedek preživljal svojo mladost v močvirju. Tako ustvarja nezavedno povezavo med umetnostjo in svojo izkušnjo iskanja dedovih stopinj. Iskrivo premišljen koncept postavitve 30 fotografij v starih lesenih okvirjih pa enkratno dopolnjuje z navedki iz Kranjčevih knjig in zapisanimi spomini njenega očeta Matjaža.

Mankica Kranjec je slovenska fotografinja, ki na svojih umetniških popotovanjih skuša odkriti tisto, kar je mnogim pogledom pogosto zastrto, svojim fotografskim projektom pa rada vdihuje nekaj drugačnega in svetovljanskega. Mankica je prejemnica številnih mednarodnih nagrad, podpisala pa se je pod mnoge fotografske projekte doma in v tujini.

Razstavljala je na več kot 35 samostojnih in skupinskih fotografskih razstavah v Sloveniji, ZDA in drugje po svetu. Zdaj živi in ustvarja v Ljubljani.