Pod režijo se tokrat podpisuje Jure Ivanušič. Kurbe se na oder Šentjakobskega gledališča vračajo po skoraj treh desetletjih. Šehovićeva igra z izjemno ostrino raziskuje vprašanji moči in ideologije.

Je tudi tragikomično potovanje ob koncu vojne in priča aktualen komentar o svetu, v katerem živimo danes, so sporočili iz Šentjakobskega gledališča.

Predstava Kurbe je v Šentjakobskem gledališču prvotno navdušila občinstvo v sezoni 1995/1996, ko je bila ena od največjih uspešnic tega gledališča. Gre za dramo z elementi komedije, ki skozi prizmo skupine plesalk, "umetnic svojega posla", prinaša ostro satirično refleksijo vojne, oblasti, morale in družbene hipokrizije. Dogajanje je postavljeno v leto 1918, tik pred razpadom Avstro-Ogrske, ko se svet okrog junakinj ruši, a kljub temu v sebi nosijo upanje, voljo do življenja in neizogibno iskrico humorja.

Kljub temu, da je besedilo nastalo v 70. letih prejšnjega stoletja, ostaja izjemno relevantno. Šehovićeva igra z izjemno ostrino raziskuje vprašanji moči in ideologije - kdo vlada svetu, komu služimo in kdo na koncu plača ceno? Predstava ponuja kritičen in pogosto duhovit uvid v to, kako se oblastniki menjajo, a strukture ostajajo enake. S tem Kurbe niso le komedija o zgodovinskem trenutku, temveč tudi pomembno ogledalo današnjemu času, v katerem se vprašanja moči in morale pojavljajo znova in znova.

V igralski zasedbi bodo Lili Bačer Kermavner, Pia Fabijan, Urška Klajn Marion, Ana Ribič, Maja Jaklin, Jerica Majerhold Ostrovršnik in Barbara Lečnik Spaić. V moških vlogah igrajo Gregor Usenik, Samo Ravnikar in Srečko Kermavner. Glasbo za predstavo sta ustvarila Nana Forte in Jure Ivanušič, koreografija pa je delo Laure Ivančič.

"Ko ob koncu prve svetovne vojne iz vojaške trdnjave na nekem jadranskem otoku pobegne cel polk, ostanejo tam le še poročnik in sedem prostitutk, ki se predstavljajo kot članice baletne skupine. Ko se kasneje vrne še stotnik, se prijateljice noči prekvalificirajo v vojake. To je komedija, ki se ukvarja z vojnimi dobičkarji, izdajo, vdanostjo ter medčloveškimi odnosi. Ob večnih političnih, vojaških, erotičnih in ideoloških temah dramski tekst preveva vprašanje - ali je mogoče prostitutke prek domoljubja moralno rehabilitirati? In - kdo se je pripravljen prodati, za kakšno ceno in v kakšnih okoliščinah," je o predstavi zapisal Ivanušič.