V Slovenski filharmoniji bodo nocoj gostovali Zagrebški solisti. Občinstvu se bodo pod umetniškim vodstvom Sretena Krstića prestavili z dvema mladostnima deloma, Simfonijo za godala v h-molu Felixa Mendelssohna Bartholdyja in Preprosto simfonijo Benjamina Brittna. Sledili bosta mojstrovini Gustava Mahlerja in Petra Iljiča Čajkovskega. Zagrebški solisti, ki veljajo za enega najuglednejših hrvaških komornih ansamblov, bodo v Ljubljani nastopili v okviru 8. Zimskega festivala.

Simfonija za godala v h-molu Felixa Mendelssohna Bartholdyja je izkaz kompozicijske odličnosti 14-letnega čudežnega dečka, Preprosta simfonija Benjamina Brittna pa je nastala na podlagi drobnih zamisli, ki jih je skladatelj skiciral kot otrok, pri svojih dvajsetih pa jih je oblikoval v igrivo skladbo za godala. Spored bo mladostniški elan soočil z dvema polnokrvnima mojstrovinama: Adagietto Gustava Mahlerja, četrti stavek iz znamenite Simfonije št. 5, je ljubezensko posvetilo njegovi ženi Almi in velja za enega najbolj prepoznavnih odlomkov glasbe preteklega stoletja, na koncertnih odrih pa pogosto živi kar kot samostojna skladba. Lahkotna Serenada za godala v C-duru Petra Iljiča Čajkovskega, prežeta z značilno spevnimi melodijami, pa je preizkusni kamen slehernega godalnega sestava in dolgoletna stalnica na sporedih Zagrebških solistov, so zapisali pri Festivalu Ljubljana.

Koncertni mojster in umetniški vodja zasedba Sreten Krstić, ki to vlogo opravlja od leta 2012, združuje bogato glasbeno dediščino s svežim pogledom na interpretacijo. S svojim dolgoletnim delom kot koncertni mojster Münchenske filharmonije in dirigent Mladinskega orkestra Münchenske filharmonije prinaša ansamblu edinstveno globino in stilistično raznolikost. Krstić poudarja, da Zagrebški solisti vedno iščejo ravnovesje med spoštovanjem tradicije in ustvarjanjem novih glasbenih izkušenj, zato njihov repertoar sega od baroka do sodobne glasbe. Na vsakem koncertu pa občinstvu ponujajo tudi redkeje izvajane ali pozabljene mojstrovine, kar omogoča odkrivanje manj znanih glasbenih zakladov.

Zagrebški solisti so godalni komorni ansambel z eno najdaljših tradicij v regiji. Predlani so praznovali 70 let nepretrganega delovanja, odkar so ga leta 1953 ustanovili v okviru Radia Zagreb. V tem času so izvedli več kot 4000 koncertov na vseh celinah ter posneli več kot 70 zgoščenk. Osvojili so vse najpomembnejše državne nagrade in prejeli številna mednarodna priznanja, so še zapisali pri Ljubljana festivalu.