Roger Ballen, ki se te dni mudi v Ljubljani, je dejal, da je njegovo delo v zadnjem desetletju postalo neke vrste teater absurda, zaznamuje pa ga preplet fotografije z drugimi mediji. Vodja galerije in kustosinja Marija Skočir je spomnila, da se je prav z Ballenovo Retrospektivo 1982–2004 v letu 2009 začela usmeritev Galerije Jakopič v fotografijo.

Tokratna razstava v Galeriji Jakopič je že četrta predstavitev Ballenovega dela v Ljubljani, a najobsežnejša doslej. Lani jo je premierno predstavila pariška galerija Halle Saint Pierre, v Ljubljani pa je predstavljena v posebej za galerijo prilagojeni različici in vključuje tudi predmete, ki jih je umetnik poiskal po slovenskih bolšjakih, odpadih in podstrešjih.

Marija Skočir je za STA dejala, da ste se z Ballenom odločila za nekronološko postavitev, saj v bistvu ne gre za retrospektivo, čeprav vključuje pregled umetnikovih del iz ustvarjalnega obdobja od leta 1996 do danes. "Vendarle pa sva na začetek postavila barvne fotografije. To je tisto, kar nas preseneti, kar je v njegovem opusu drugačno, doslej nevideno," je pojasnila in spomnila, da je Ballen presenetljiv obrat iz ikoničnih črno-belih kvadratnih fotografij v barvno fotografijo in rabo drugih medijev napravil v minulem desetletju.

Ballen je dejal, da je v omenjenem obdobju, v katerem raziskuje spoj fotografije z risbami, slikami, kipi, instalacijami in še čim, njegovo delo postalo neke vrste teater absurda: "Gre za preplet resničnosti in fikcije, tragičnega in komičnega ter strogih formalnih odnosov na fotografiji s kaotičnim svetom." Dodal je, da ni mogoče ubesediti tega, kar bodo obiskovalci razstave doživeli ob njegovih delih: "Če boste ob videnem dejali, da je enigmatično, skrivnostno in težko opredeljivo, boste imeli najbrž prav." Umetnik, po izobrazbi psiholog, je poudaril, da je za razumevanje njegovih del pomembna podzavest.

Z barvno fotografijo se je sicer Ballen začel ukvarjati šele pred štirimi leti. Kot je pojasnil, si je kompozicije na fotografijah zamislil v monokromni barvni paleti, da bi dobro učinkovale tudi v črno-beli različici. Tega se je držal tudi zato, ker mu na barvnih fotografijah niso všeč žareči toni, ki delujejo umetno, plastično. Sledijo fotografije z risbami, pri katerih je umetnik opozoril, da se vsakega dela loti zelo premišljeno, saj mu ne zadostuje, da različni mediji v njegovih delih zgolj sobivajo, zanje je pomembno, da se prepletejo v celoto.

V zadnjem desetletju se je Ballen srečal tudi z videom, bolj pa se mu je posvetil po izjemnem uspehu videa za skladbo I Fink U Freeky skupine Die Antwoord. Tako so poleg kultnega glasbenega spota na razstavi na ogled tudi drugi videi. Sledijo fotografije z motivi žice. Ballen opozarja, da so žice vsepovsod. Zbrane na predstavitvi je spodbudil, naj pomislijo, kako bi živeli, če bi se zavedali vseh teh žic okoli nas. "Zagotovo bi vsaj znoreli," je razmišljal.

Na razstavi so tudi fotografske instalacije z živalmi, ki so tudi prve nastopale v njegovih fotografijah. Gre za najrazličnejše živali, s poudarkom na domačih. Na fotografijah je moč najti "od slovitih podgan, ki jih Ballen ceni kot najinteligentnejša bitja, do ptic, ki so bile njegova prva tematika, na to temo je tudi posnel serijo Azil ptic", je dejala kustosinja.

Ob koncu razstave se po Ballenovih znamenitih črno-belih portretih obiskovalci ponovno srečajo z nekaj novejšimi deli. V ciklu Resnično-neresnično se umetnik v praksi spogleduje z naslovno temo, za sklep pa so na ogled še podobe ter video iz serije Teater prikazni, ki je bila leta 2019 v nekoliko drugačni podobi že na ogled v Galeriji Fotografija.