Predstavljajo se skozi prizmo izložb po Mariboru in spletnih druženj, katerih osrednje vodilo je transhumanizem. "Eden naših ključnih ciljev, ki smo si jih zastavili, je povezovanje in s tem sodelovanjem to tudi dokazujemo," je na današnji novinarski konferenci povedala nova programska vodja MFRU-ja Aleksandra Saška Gruden, ki upa, da se bo festival s 27-letno tradicijo s tem še bolj približal ljudem in mestu.

"Danes, ko smo priča tako razširjenemu pojavu digitalizacije, računalništva in virtualnega prostora, je festival, kot je MFRU, izredno aktualen, ker obravnava tisto, kar je danes pravzaprav že naš vsakdan," je dodala.

Medtem ko je bil festival lani zaradi epidemije covida-19 le v spletni obliki, so se letos oprli na lanski uspešni eksperiment programa sodobnih uprizoritvenih umetnosti Nagib, ki je dogodke postavil v izložbe v središču mesta.

"Z uporabo izložb smo lahko zadostili vsem veljavnim ukrepom za preprečevanje širjenja virusa, hkrati so izkušnjo pozitivno opisali tudi nastopajoči, saj gre za neko novo, drugačno obliko uprizarjanja, kjer občinstvo hodi mimo in torej ne spremlja dogodka od začetka do konca, temveč le njegov del," je povedala umetniška vodja Nagiba Petra Hazabent.

Performansi v izložbah bodo trajali več ur in bodo izvedeni v živo. Nastopajoči so večinoma lokalni ustvarjalci, saj so organizatorji želeli na takšen način podpreti lokalno ustvarjalno sceno.

Začenjajo se 8. oktobra s 24-urnim performansom Line Akif in Lucije Ostan Vejrup v izložbi nekdanje blagovnice Modna hiša, v katerem bodo nastopale tudi kokoši.

Festival MFRU ima šest programskih sklopov, ki med drugim obsegajo tudi delavnice in razstave. Med njimi je pregledna razstava prototipov izdelkov Vojka Pogačarja, ki združujejo umetnost in računalniško tehnologijo, v Vetrinjskem dvoru.

Festival bo napolnil 19 prostorov v Mariboru, med drugim ulično galerijo Židovska in podhod pod Titovo cesto, poseben program pa bo tudi na Radiu Slovenija in Televiziji Maribor.

MFRU, ki poteka med 8. in 15. oktobrom, na eni strani preizprašuje vlogo tehnologije ter pomen stroja v razvoju človeka kot razmišljujočega in zavedajočega se bitja. V povezavi z Nagibom pa se performativne geste širijo neposredno v polje biološkega oziroma humanega ter s tem ustvarjajo pogoje za premislek o prisotnosti telesnega in človeškega, pojasnjujejo organizatorji.