Živalski habitat je najslavnejše komorno delo francoskega skladatelja Camilla Saint-Saensa iz leta 1886.

Kot je za STA povedala Ana Vovk Pezdir, je kot koreografski izziv Živalski habitat spremlja že več kot 25 let. Začelo se je z vabilom Glasbene mladine Slovenije, da plesno pripravi vse skladbe. To je bilo samo v prvem letu sodelovanja s slovensko glasbeno mladino, pozneje pa so vsakih nekaj let plesali le po pet plesov ob spremljavi orkestra Slovenske filharmonije in scenariju pesnika Andreja Rozmana Roze, unikatnega pripovedovalca v vlogi čmrlja.

Po njenih besedah si je na tisoče otrok ogledalo to glasbeno matinejo, saj so plesali v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Izkušnja je bila neponovljiva za vse generacije plesalk, ki so sodelovale v projektu, je dodala Vovk Pezdir, ki v plesni sezoni 2024/25 praznuje petdesetletnico obletnico svojega koreografskega in plesno-pedagoškega dela. Nova predstava Živalski habitat je nekaj, kar je želela ob tej obletnici nameniti Harlekinu, saj je naslednik vseh njenih oblik organiziranega plesno-pedagoškega delovanja v Celju.

"V predstavici sem želela povezati plesalke obeh stilov: baleta in sodobnega plesa. Ta spoj, ki je bil pred desetletji nerazumljen v širši plesni sredini, je danes končno postal normalen," je še povedala Vovk Pezdir.

Dodala je, da je s študijem na koncept predstave vse bolj kapljalo naravovarstveno ozaveščanje. Preizkušala je, koliko prostora ji daje 140 let stara glasba, da bi z njo in mladimi zaplesali v duhu današnjega časa, ki pogosto ni prijazen živalim, o katerih je skladal Saint-Saens. Lahko bo bil Živalski habitat tudi glasbeno plesna slikanica, a tega si Vovk Pezdir ni želela.