Mornarji so si v 19. stoletju v New Yorku služili kruh tudi z razkazovanjem tetovaž. Foto: Wikipedia
Mornarji so si v 19. stoletju v New Yorku služili kruh tudi z razkazovanjem tetovaž. Foto: Wikipedia
false
Maud Stevens Wagner, ki velja za prvo žensko tetovatorko v ZDA, je svoje tetovirano telo razkazovala v cirkusu. Foto: Wikipedia
false
Električna igla, ki jo je leta 1876 izumil Thomas Edison, je odločilno prispevala k množični razširitvi tetoviranja. Foto: Wikipedia

Električna igla, ki jo je leta 1876 izumil Thomas Edison, je odločilno prispevala k množični razširitvi umetnosti tetoviranja v mestu New York, a že pred tem je leta 1859 nemški priseljenec Martin Hildebrandt na jugu Manhattna odprl prvi moderni studio za tetovaže, je poročala nemška tiskovna agencija DPA.

Po besedah predsednice newyorškega zgodovinskega društva Margaret Hofer jim je bilo takoj jasno, da ima moderno tetoviranje korenine v New Yorku. V sklopu razstave Tattooed New York potekajo tudi javne predstavitve umetnosti tetoviranja, na katerih si obiskovalci lahko dajo tudi narediti tetovažo. Hoferjeva je ob tem poudarila, da ima poslikavanje telesa že dolgo tradicijo tudi v mnogo drugih delih sveta.

Razstava Tetoviran New York (Tattooed New York) bo tako raziskala vse od prvih navdušencev nad tetovažami, kot so ameriški staroselci, do mornarjev in vojakov, tetoviranih žensk ter vloge tetovaž pri izražanju identitete v družbi. Na ogled bodo postavili tudi zgodovino tehnik tetoviranja, in sicer od zbadanja z iglami do modernih naprav za tetoviranje.
.

Vzporedna razstava o pomorščaku in mojstru tetoviranja Augustusu Wagnerju
V muzeju South Street Seaport so pripravili razstavo o pomorščaku Augustusu Gusu Wagnerju (1872–1941). Postavitev z naslovom Originalni Gus Wagner – pomorske korenine moderne tetovaže pripoveduje o Wagnerjevi mladosti, ko je kot trgovec in umetnik tetoviranja potoval po svetu in se nato vrnil v ZDA kot profesionalni izdelovalec tetovaž.

.
Plemenski poglavarji in mornarji
Med najstarejšimi predmeti najdemo portrete poglavarjev ameriških staroselcev iz plemena Mohikancev iz leta 1710, na katerih se pri enem od poglavarjev lepo vidijo črni linearni vzorci na prsnem košu in spodnjem delu obraza. Po tetovažah so bili znani tudi mornarji, ki so si v 19. stoletju v New Yorku z razkazovanjem svojih tetovaž služili denar.

Posebno pozornost so posvetili tudi ženskam v svetu tetovaž, ki so jih ovekovečile fotografije. Med njimi tako najdemo zvezdnico 19. stoletja Noro Hildebrandt, ki velja za prvo tetovirano profesionalko, saj so bile tetovaže vir njenega zaslužka. Umetnost tetoviranja je ženskam dala priložnost, da se uprejo klasičnim spolnim vlogam, so po pisanju portala Artdaily še poudarili na razstavi.

Hepatitis B in prepoved tetoviranja
Leta 1961 je newyorška mestna oblast prepovedala tetoviranje, in sicer iz zdravstvenih razlogov, da bi preprečila širjenje virusa hepatitisa B. Prepoved je čez noč porinila mojstre tetovaž na črni trg, saj so mnogi svojo dejavnost prikrito nadaljevali, tako da so stranke sprejemali neuradno doma ali drugje, pogosto pozno ponoči. Na razstavi je mogoče videti fotografije takšnih domačih studiev, ki so bili narejeni tako, da se je v primeru policijske racije lahko hitro vse poskrilo.

Prepoved tetoviranja so umaknili šele leta 1997, danes pa v New Yorku deluje več kot 270 studiev. Razstava se konča s prikazi sodobnih tetovaž Newyorčanov, ki jih na različne načine uporabljajo za izražanje identitete. Spominske tetovaže preživelih v napadu 11. septembra na dvojčke v New Yorku tako pomenljivo nosijo sporočilo in so eden od takih primerov.