Žuraj je nagrado Prešernovega sklada prejel za kakovosten in odmeven glasbeni opus v zadnjih dveh letih. Kot je zapisala Lea Hedžet, sodi v mlajšo slovensko skladateljsko generacijo, ki si je z znanjem, poglobljenim študijem in talentom utrla pot na zahtevnem mednarodnem prizorišču, hkrati pa vseskozi ohranja stik s slovenskim glasbenim življenjem.

Niz dosežkov
Z izjemnimi umetniškimi dosežki, predvsem pa s skladbama Changeover in Warm-Up, si je Žuraj v zadnjih letih prislužil kar tri tehtne, v svetu sodobne glasbe zelo prestižne nagrade: enoletno umetniško rezidenco v nemški akademiji Villa Massimo v Rimu, ki v svetovnem merilu velja za eno najprestižnejših, prvo nagrado na 57. skladateljskem natečaju mesta Stuttgart in uvrstitev med priporočene skladbe 59. mednarodne skladateljske tribune Rostrum v Stockholmu, kar je zgodovinski uspeh slovenske glasbe na mednarodnem prizorišču. Odmevna je bila tudi njegova uvrstitev v finale tekmovanja San Fedele v Milanu s skladbo Fired Up in prav tako premiera opere „Orlando. Das Schloss“, ki jo je oblikoval kot izbrani član programa Akademie Musiktheater heute, ter krstna izvedba Koncerta za rog in orkester Hawk-eye v Ljubljani, je še zapisano v obrazložitvi. Omeniti velja tudi izvedbe Žurajeve glasbe na znamenitem Salzburškem festivalu in z Newyorškimi filharmoniki.

Za nagrado je izvedel v Rimu, kjer je lansko leto preživel v tamkajšnji umetniški rezidenci nemške akademije Villa Massimo. "Decembra sem, kot strela z jasnega, dobil klic z ministrstva za kulturo, da sem prejemnik nagrade Prešernovega sklada, kar mi je polepšalo ne le dan ali mesec, ampak kar celo leto," se spominja Žuraj.

Med posebej izpostavljenimi Žurajevimi deli je Changeover, ki mu je med drugim prineslo najstarejšo nemško nagrado za novo glasbo - nagrado kompozicijskega natečaja mesta Stuttgart. "Changeover je pojem s področja tenisa. Gre za menjavo strani, na splošno pa pomeni en nov začetek. Tudi zame je to prispodoba za vzpon mednarodne kariere," pojasnjuje zanimiv naslov. Skladba je doživela velik uspeh že na svoji praizvedbi v Nemčiji. Najlepša novica je, da bo skladba 13. marca letos izvedena na koncertu ob odprtju Slovenskih glasbenih dni, se veseli Žuraj. "Najbolje jo je poslušati v živo, in veseli me, da bodo imeli poslušalci kmalu to možnost tudi v Sloveniji."

Changover je nastal za kompozicijski seminar za enega vodilnih svetovnih sestavov za sodobno glasbo, Ensemble Modern iz Frankfurta. "Bilo nas je izbranih šest skladateljev, ki smo pisali skladbe ali za ansambel solo ali pa ansambel in orkester," razloži nastanek nagrajene skladbe. Sam je pisal za orkester in ansambel, poleg tega pa imel tudi možnost razporediti glasbenike po celotni dvorani in se tako igrati tudi s komponento prostora. "Imeli smo kar precej vaj, poskusno vajo pol leta prej, da smo potem skladbo dopolnili, in to je bila zelo poučna stvar." Skladbo so potem, zelo uspešno, izvedli na koncertu ob odprtju novega glasbenega bienalnega festivala „cresc...“ v Frankfurtu, kjer je bilo veliko vplivnih osebnosti iz sveta kulture, ki so Žuraja takrat spoznali. "Skladba mi je odprla vrata do številnih novih projektov," ne skriva zadovoljstva.

Glasba ga spremlja že od prvega dne
Žuraju je bila glasba položena že v zibelko, saj je tudi njegov oče skladatelj. "On se ukvarja predvsem z zborovsko glasbo in priredbo ljudskih pesmi, mene pa so od začetka bolj zanimala instrumentalna oziroma glasbeno-scenska dela," razloži drugačne interese. Na seznamu njegovih del je veliko skladb za komorne in simfonične orkestre, pa tudi opera je vmes, kot pravi, pa je v zadnjih letih napisal tudi več vokalnih del. "V zadnjem času poskušam kombinirati oz. izbrati zasedbe glede na tematiko in iskati svoj glasbeni obraz oz. prepoznavni glasbeni jezik." S skladbo Zgübleni, ki je nastala v ExperimentalStudio SWR v Freiburgu, pa je šel po očetovih stopinjah in vpletel ljudske napeve iz Prlekije.

Največ piše po naročilu, predvsem za specializirane glasbene zasedbe za novo glasbo, vmes pa se najdejo tudi abonmajski koncerti – konec februarja z BBC orkestrom, drugo leto pa v Konzerthaus Berlin. "Skladatelji vedno kombiniramo pisanje s pedagoškim delom. V Sloveniji je skladatelj glede na višine naročil primoran delati veliko drugih stvari, kar se pa tiče položaja v Nemčiji, je pa tako, da je skladateljstvo tam veliko bolj samostojen posel. Skladatelji zaslužijo glede na svoj ugled, tisti, ki so na vrhu piramide, pa lahko živijo samo od skladanja."

Po končanem študiju kompozicije v Ljubljani ga je pot odnesla v tujino. Na vprašanje, ali se mu zdi nujno, da gre glasbenik na izobraževanje v tujino, odgovarja, da je to zelo pomembno. "V domovini je pretok informacij počasnejši in manj aktualen kot v tujini. S tujino mislim predvsem na nemško, francosko in angleško govoreče področje. Gre za veliko število glasbenih centrov in tudi milijonskih mest, kjer je posledično tudi več prebivalcev, ki se zanima za sodobno glasbo, zaradi tega je ponudba veliko večja in pestrejša. Bojim se, da se v Sloveniji stalna podpora kulturnih fondacij podjetij umetnosti še ni uveljavila. Velike korporacije, kot so npr. Siemens ali Allianz, v Nemčiji veliko vlagajo v razvoj sodobne umetnosti," pojasnjuje.

Rdeča nit skladb
Čeprav piše za raznolike zasedbe in različne zvrsti, je njegov koncept dela zmeraj enak. "Na en način poskušam vsaki skladbi dati drugi obraz, po drugi strani pa želim, da se v vsaki skladbi prepozna 'moja roka'. Da to združiš v eno kombinacijo, ki funkcionira, pa traja leta in leta razvoja. Vedno mislim vnaprej in vlečem rdečo nit med skladbami."

Tudi elektronska glasba mu ni tuja
Pisanje za različne zasedbe pa je vseeno drugačno. "Če primerjam pisanje za simfonični orkester ali trio, je pri simfoničnem delu zaradi več inštrumentov več možnosti kombiniranja različnih barv, pri triu pa se bolj osredotočam na posamezen instrument in skušam iz njega iztisniti čim več. Od glasbenikov komornih zasedb se praviloma lahko zahteva več, saj si lahko vaje tria organizira veliko fleksibilneje kot pa simfonični orkester, čigar urnik ne dopušča veliko prilagajanj."

Že veliko let pa v svoja dela vpleta tudi elektronsko glasbo. "Elektronska glasba je sestavljena iz zvokov, ki jih ne proizvajajo instrumenti, pač pa računalnik. Takšni zvoki niso omejeni na deset prstov in dvoje oči, tako da se skladatelj ne ukvarja z izvajalsko prakso, mora pa biti tehnično podkovan za delo z računalnikom."

Na vprašanje, če je kdaj napisal pretežko skladbo, odgovarja, da se je to dogajalo v študentskih letih. "Zdaj, ko imam že več izkušenj, tudi približno vem, kaj se da zaigrati, in vem, koliko vaj je potrebnih za skladbo, in to pri delu tudi upoštevam." Kot pravi, je treba optimirati delo, tudi za glasbenika, da ne prihaja do neljubih situacij na vajah. "Skušam paziti na glasbenika, hkrati pa ne delati kompromisa glede glasbenega izražanja."

Njegovi načrti za prihodnost so povezani z instrumentalno-vokalnimi deli, v pripravi pa ima tudi nekaj komornih del, kot poudarja, pa je njegov prvi cilj, da ohrani kakovost in razpoznavnost ter poskuša peljati svojo rdečo nit razvoja še naprej. Pri tem je pomembna tudi organizacija vseh dejavnosti. Kot pravi, organizacija potovanj in kup elektronske pošte hitro zatareta energijo ustvarjanja, a počasi odkriva, kako deluje najbolje: "S kančkom humorja je svet lepši."