33. Dnevi komedije se bodo odvili med 3. in 17. februarjem v Slovenskem ljudskem gledališču (SLG) Celje in na drugih partnerskih lokacijah v Celju.

Po besedah upravnika celjskega gledališča Mihe Goloba je ministrstvo za kulturo letos šele prvič finančno podprlo Dneve komedije, celjska občina pa je svoj delež iz 20.000 evrov povišala na 40.000 evrov. Ocenil je, da si z zadostno finančno podporo lahko zagotovijo zunanjega selektorja tekmovalnega programa in neodvisen izbor predstav. Golob je dodal še, da je letošnji program progresiven, provokativen in poln.

Sodobnost, inovativnost in vrhunska izvedba
Selektorica festivala Tereza Gregorič je dejala, da 33. Dnevi komedije prinašajo pregled slovenske gledališke produkcije v letu 2024. Poudarila je, da je pri izbiri letošnjih predstav potrebovala veliko razmisleka, vendar ji je bilo delo v užitek. Selektorica je pri izboru tekmovalnih predstav v ospredje postavila tri kriterije, prvi pa je bil kriterij sodobnosti. Zanjo je ustvarjanje, ki se ozira na sedanje družbenopolitične razmere, vse prej kot le estetska izbira, je nujnost. Komedija, ki se ne odziva na aktualno dogajanje, postane ne le zaprašena in prazna, temveč pogosto tudi popolnoma neprimerna za današnji čas, je prepričana selektorica. Preostala dva kriterija izbire sta bila večja inovativnost v gledališkokomedijskem izrazu ter višja raven režijske, izvedbene in dramaturške učinkovitosti.

Selektorica je v tekmovalni program uvrstila osem predstav, pri čemer tri izvirajo z neodvisne scene (Pegule, Kralj ulice in Tatovi podob), štiri so iz institucionalnih gledališč (Mnogo hrupa za nič, Hrup za odrom, Kakor vam drago in 3JA!), predstava V iskanju izgubljenega jezika pa je nastala v koprodukciji. Med osmimi izbranimi uprizoritvami jih je pet nastalo na podlagi slovenskih dramskih novitet, kar priča o plodnosti slovenskega gledališkega ustvarjanja, ki prinaša nove in sveže poglede na komedijo.

Letošnje Dneve komedije drevi odpira predstava Pegule Iztoka Mlakarja v produkciji Avditorija Portorož. Sledila bo predstava Michaela Frayna Hrup za odrom v produkciji SNG-ja Drama Ljubljana. SLG Celje se bo predstavil s komedijo Matije Solceta 3JA!, SNG Nova Gorica pa s predstavo Gorana Vojnovića V iskanju izgubljenega jezika, katere koproducenta sta še Mittelfest in GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture.

Plesni forum Celje se bo predstavil s komedijo Kralj ulice v izvedbi Kluba Kulturno Glasbeni Brlog Maribor in Kulturno umetniškega društva Borza. Mestno gledališče ljubljansko (MGL) bo uprizorilo komedijo Williama Shakespearja Kakor vam drago, kolektiv The Feminalz se bo predstavil s predstavo Tatovi podob v izvedbi Emanata, tudi zadnja tekmovalna predstava bo uprizoritev Shakespearjevega besedila, in sicer bo to Mnogo hrupa za nič v izvedbi SNG-ja Nova Gorica.

Najžlahtnejše iz sfere komedije lanskega leta
Žirijo letošnjih Dnevov komedije sestavljajo dramaturginja Tajda Lipicer, mnogostranski umetnik Nebojša Pop Tasić in igralka Miranda Trnjanin. Podelili bodo nagrade za žlahtno predstavo, žlahtnega režiserja, žlahtno komedijantko in komedijanta. Tudi gledalci bodo tako kot vsako leto izbrali komedijantko ali komedijanta večera ter glasovali za najboljšo komedijo festivala.

Slavnostna govornica na drevišnjem odprtju bo svetovalka v kabinetu ministrice za kulturo Kim Komljanec, za glasbeni del bo poskrbela skupina (N)orkester s priredbo del največjih svetovnih skladateljev. Gre za zasedbo, ki zelo resno igra (ne)resno glasbo.

Prekaljeni glasbeni virtuozi in skrajno resni solisti igrajo na vse, kar lahko pripeljejo s seboj v dveh avtomobilih: klarinet, pojočo žago, žepno trobento, pozavno, harmoniko, flavto, rekonstrukcijo neandertalčeve piščali, dromljo, melodiko, bobne, klaviaturo, kitaro, kontrabas, bendžo, zvončke, gumijaste prašičke, tamburin, trojno okarino, pištolo, megafon, mandolino, človeško glavo, pazduho, in če je treba, tudi klavir. Igrajo pa še množico inštrumentov z eksotičnimi imeni, kot so miniaturni klavir, teremin, marake, kalimbo, kahon, matryomin in tamburin pandeiro.

Spremljevalni program tudi letos prinaša dogodke, namenjene tako ljubiteljski kot strokovni javnosti, s čimer festival smiselno bogati svoje dejavnosti in dogajanje ne le na regionalni, temveč tudi na nacionalni ravni. Po besedah vodje spremljevalnega programa Mojca Redjko so v okviru spremljevalnega programa pripravili predstave, okrogle mize, delavnice, koncerta in prostorsko postavitev.