Premiera predstave bo drevi ob 20. uri na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL). Gre za zadnjo premiero letošnje sezone te gledališke hiše. Barbara Zemljič je noviteto Alarm telesa napisala po naročilu MGL-a in gre za njeno tretje besedilo za to gledališče, kjer so v preteklosti uprizorili že njeno kriminalko Praznina spomina in dramo Olje črne kumine.

Krhkost človekove psihologije in škodljivost nestrokovne terapije
Predstava govori o terapiji, ki je šla narobe, in se ob tem dotika vprašanj zasvojenosti v sodobni družbi, ki niso samo kemične. Po besedah direktorice in umetniške vodje MGL-ja Barbare Hieng Samobor se dogajanje odvija na terapiji, kakršnih je dandanes veliko. Prek tega prikazuje, kako krhka je človekova psihologija, ko se začne razraščati v vsej svoji skrivnostnosti, in kako škodljivi so amaterski, polamaterski ali celo šarlatanski terapevtski podvigi.

Zaradi tega bi po besedah Barbare Zemljič težko rekli, da njeno delo ni aktualno: "Smo v območju človekove intime, ki še najbolj spominja na še vedno osnovno celico – družino, problemi, ki jih obravnava, pa so veliko bolj splošni." Kot je še povedala, predstava poskuša predvsem govoriti o odgovornosti na poziciji moči in odgovornosti posameznika do samega sebe.

Obenem je avtorica želela napisati besedilo, ki bi igralcem ponudilo kompleksne vloge. Pri tem se je med drugim naslonila na Carla Gustava Junga in deloma na nekatere družinske dinamike. V procesu nastajanja predstave je sodelovala tudi psihoterapevtka Maja Kus Ambrož. V Alarmu telesa sicer nastopajo Iva Krajnc Bagola, Tjaša Železnik, Mojca Funkl, Gašper Jarni in Lotos Vincenc Šparovec. Po besedah igralske ekipe je bil študij turbulenten, čustven in humoren, a tudi boleč in hkrati poln določenih uvidov.

Ravno v času razprave o zakonski ureditvi psihoterapije
Barbara Zemljič je besedilo razdelila na 29 individualno sestavljenih slik, ki si sledijo kronološko in linearno, a je gradnja tudi asociativna. V terapevtski sobi so posamezniki različnih odvisnosti, ob tem pa avtorica razpre tudi bolečinska jedra, iz katerih te odvisnosti izvirajo.

Kot je povedala dramaturginja Ira Ratej, skupino vodi izkušena terapevtka, a brez ustrezne izobrazbe, prelom pa se zgodi, ko vanjo spusti svojega bivšega partnerja. Po njenih besedah je besedilo aktualno zaradi trenutne razprave o zakonski ureditvi psihoterapije, vendar sta avtorico bolj zanimala osebna odgovornost in vprašanje profesionalnosti.

Avtorica predstave in avtor glasbe Larn Polič Zdravič sta se odločila predstavo zamejiti z vdihom in izdihom. Kot je povedal skladatelj, se je želel izogniti ilustriranju terapije ali čustev likov in z zvokom prikazati doseganje notranjega miru na eni in stiske na drugi strani.

Besedilo se sicer ukvarja s konkretnimi vsebinami, a kljub temu prinaša določen umik od realizma. To je scenografko Uršo Vidic vodilo k temu, da dogajalnega prostora ni umestila v klasično terapevtsko sobo in da je kot dodatek izbrala odprtino oziroma kubus z močno lučno atmosfero, ki pomaga ilustrirati določene prehode. Kostumografijo podpisuje Tina Bonča, oblikovalec svetlobe je Andrej Koležnik, oblikovalec zvoka pa Miha Peterlič.