Nagrade bo predsednica Združenja dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS) Alenka Pirjevec podelila na otvoritveni slovesnosti Tedna slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj v torek, 27. marca. O priznanjih ZDUS-a za leto 2011 so odločali dramaturginja Ana Kržišnik (predsednica komisije) ter dramska igralca Urška Hlebec in Rok Vihar.
Suveren sooblikovalec ljubljanske Drame
Igralsko priznanje za življenjsko delo, odličje 'Marija Vera', bo ZDUS podelil Andreju Nahtigalu, ki je v svoji več kot pol stoletja trajajoči odrski ustvarjalnosti s številnimi vlogami soustvarjal visoko profesionalno in umetniško vznemirljivo podobo sodobnega slovenskega gledališča, skupaj z njim preizkušal nove poetike ter razvijal nove gledališke sloge, kljub temu pa znal znotraj najrazličnejših režijskih pristopov zmeraj ohraniti igralsko suverenost in avtonomnost, so zapisali v obrazložitvi. Večino svoje igralske poti je prehodil v SNG Drami Ljubljana, kjer je s svojo čisto in nepreračunljivo privrženostjo gledališču in z avtentičnim veseljem do igre, z intelektualno odprtostjo ter umetniško radovednostjo odločilno prispeval k mojstrenju ansambelske igre, a obenem nikoli ni zanemaril svoje individualnosti.
Vznemirljivo kranjsko gledališko dogajanje z Marinko Poštrak
Veliki bršljanov venec 2012, priznanje za življenjsko delo na področju dramaturgije ter za ustvarjalno, prodorno in inovativno oblikovanje umetniškega programa Prešernovega gledališča Kranj in Tedna slovenske drame, bo ZDUS podelil Marinki Poštrak. Dramaturginja že skoraj trideset let pomembno zaznamuje in bogati slovenski gledališki prostor. Svojo dramaturško pot je začela z režiserji Miletom Korunom, Eduardom Milerjem in Vitom Tauferjem, s katerimi je ustvarjala zanimive, iščoče ter večkrat tudi nekonvencionalne predstave, ki so se zapisale v gledališki spomin. V zadnjem desetletju njeno delo v Prešernovem gledališču Kranj zaznamujejo dramaturgije družbeno angažiranih tekstov, pri katerih je sodelovala še z režiserji Ivico Buljanom, Matejo Koležnik, Sebastijanom Horvatom, Jernejem Lorencijem in drugimi. Kot umetniški vodja je v zadnjih trinajstih letih popeljala Prešernovo gledališče Kranj v sam vrh slovenskega gledališkega prostora in bistveno pripomogla, da se je razvilo v enega umetniško najprepoznavnejših, prodornih in vznemirljivih slovenskih gledališč. Izpostaviti je treba tudi njena prizadevanja za festival Teden slovenske drame, ki je z njenim posegom dobil nov polet in razmah tudi z odpiranjem festivala v mednarodni prostor, izdajanjem dramskih besedil Grumovih nagrajencev ter delavnicami dramskega pisanja.
Igralski dosežki Nine Rakovec in Vesne Pernačič
Priznanje ZDUS-a za igralske dosežke v letu 2011 bosta prejeli Nina Rakovec za vlogi Nine Mihajlovne Zarečne v Utvi in Susan Parks v Knapih slikarjih (oboje SLG Celje) ter Vesna Pernačič za vloge Ženske v Času za Tango (Gledališče Koper, Pernarčič & Pernarčič, Teater EU, Familija), Emmi Rothner v Proti severnemu vetru, Ženske v Kako jemati njeno življenje in sekretarke Magdalene v Limonadi slovenici (vse PG Kranj).
V Utvi je Nina Rakovec v presunljivi preobrazbi prešla od mladostno vihrave, naivne, iskrive in zaljubljene mlade ženske do utrujene, deziluzionirane, razočarane, streznjene in izžete odrasle ženske, mlado in v umetnost zaljubljeno Susan Parks pa je izoblikovala z mladostno iskrenostjo in samozavestjo. Nina Rakovec kot igralka prinaša svežino, igrivost in tisto odrsko prezenco, ki gledalca prisili, da je ne izpusti izpred oči, je gibalno in govorno suverena, senzibilna in odzivna, s posluhom za različna izrazna sredstva ter vse detajle.
Ena izmed osrednjih igralk Prešernovega gledališča Kranj, Vesna Pernačič, s svojo karizmatično igralsko prezenco, pretanjenostjo, lahkotnostjo, suverenostjo, šarmom in predvsem psihološko verjetnostjo lika ter zmožnostjo partnerske (so)igre prepriča tako v komičnih kot tudi v dramskih vlogah. Preizkusila se je v skorajda vseh zvrsteh in žanrih, od muzikala, komedije, šansona, plesne predstave do psihološko najzahtevnejših dramskih vlog. V avtorskem projektu Čas za tango, romantični komediji za dva igralca, je na humoren in romantičen način razvila svoj igralski potencial, prežarčen z bravuroznostjo plesa in erosom. V vlogi Eme Rothner je prepričljivo odigrala kompleksno paleto najrazličnejših emotivnih stanj, lik Ženske v igralski orkestraciji postdramskega besedila Martina Crimpa je skozi ekspresivni pevski del pripeljala do srhljivega viška kot tožbo in obtožbo vseh vojnih zločincev, popolnoma drug igralski obraz pa je pokazala kot spretna in pretkana sekretarka Helena v komediji Limonada slovenica.
Utrditev Slovenije v mreži ITI
Bršljanov venec 2011 za dramaturške prispevke v letu 2011 bo prejela Tatjana Ažman. Dramaturginja je kot predsednica Slovenskega centra Mednarodnega gledališkega inštituta ter članica Izvršnega odbora ITI in delovnih teles tega združenja zastavila in izpeljala številne projekte, ki so prispevali dragocen delež ne le k delovanju in razvoju samega inštituta, temveč tudi k afirmaciji krovne organizacije Združenja dramskih umetnikov Slovenije ter promociji slovenskega gledališča in dramatike v tujini. Med drugim je pripravila mednarodno srečanje regionalnih centrov ITI, sodelovala v delovnih skupinah ITI Worldwide, festivala Boršnikovo srečanje in bila članica mednarodne žirije za nagrado Uchimura. Zasnovala je projekt Svetovna prestolnica uprizoritvenih umetnosti, je članica vodstva Svetovne organizacije uprizoritvenih umetnosti ITI in avtorica strokovnih prispevkov v tujih revijah in prispevkov za promocijo slovenskega gledališča, dramatike in dramatikov ter gledaliških festivalov v okviru dogodkov, srečanj in dejavnosti svetovne mreže Mednarodnega gledališkega inštituta ITI. S svojim delom je slovenskemu gledališkemu prostoru postavila trdne temelje za vzpostavitev mednarodnega sodelovanja na področju uprizoritvenih umetnosti.