Vodja oddelka za kulturo na Mestni občini Ljubljana (MOL) Mateja Demšič je pojasnila, da bodo dogodki v Ljubljani potekali na več kot 40 prizoriščih, sodeluje pa več kot 70 producentov, tako nacionalnih institucij kot nevladnih organizacij. Tudi letos je na voljo več kot 16.500 vstopnic. Kot je poudarila, bodo Bobri za skoraj tri tedne tako prisotni v vsaki pori Ljubljane in jim "v nobenem primeru ne grozi izumrtje".

Tibor Mihelič Syed, direktor Slovenskega mladinskega gledališča (SMG), ki je izvršni producent festivala, je pred jubilejnim odprtjem dejal, da se želje po sodelovanju med različnimi institucijami, društvi in zavodi na področju kulture, pa tudi zavodi, ki ne delujejo eksplicitno na področju kulture, v vsem tem času niso zmanjšale. "Če sodimo po številu dogodkov, ki so na festivalu uprizorjeni premierno, in rastočem številu programov, ki jih partnerji zasnujejo zgolj za potrebe festivala Bobri, gre sklepati, da je Bobrom pripoznana velika vrednost in da mu partnerji tudi vsako leto bolj zaupajo," je poudaril.
Interaktivna razstava poezije v Šiški
Ena takšnih programskih enot je denimo Pesmovadnica v Vodnikovi domačiji v Šiški, interaktivna razstava o poeziji, ki bo vabila k raziskovanju, branju in poslušanju pesmi slovenskih in tujih pesnic in pesnikov, odkrivanju pesniškega jezika, urjenju v kovanju verzov ter k pesniškemu ustvarjanju.
Bobri pa so tudi mesto povezovanj, kjer se srečujejo dobre prakse. "So kreativno sotočje, kjer se zlijejo vse dobre ideje naših partnerjev in se skupaj vzpostavijo v festivalu," je poudaril.

Navedel pa je tudi dve negativni ugotovitvi. Čeprav je bilo ministrstvo za kulturo večkrat pozvano, da izrazi vsaj mnenje glede strateške umestitve festivala v polju kulturno-umetnostne vzgoje, tega ni storilo. Ni prepoznalo, da gre za pomemben festival, ki bi ga veljalo premisliti kot dobro prakso in ga vsaj kot idejo tudi sistemsko decentralizirati. Da za to obstajajo želje, zanimanje in potrebe po njegovih besedah navsezadnje dokazuje tudi to, da sta se pred tremi leti Bobrom pridružila Sežana in Domžale. Kot drugo pa je navedel zmanjšanje produkcije za mlade in najmlajše od nevladnih producentov.
Uglasbena poezija Toneta Pavčka
Letošnja tema je bila po besedah Mihelič Syeda za programerje velik izziv, otroci in mladi pa bodo v svet poezije vstopali prek glasbenih, gledaliških, literarnih in filmskih prireditev, se z njo poigrali na številnih delavnicah ter spoznavali slovenske pesnike. Festival so v SMG-ju odprli z uglasbeno poezijo Toneta Pavčka, sklenil pa se bo v Kinu Šiška s premiero glasbene predstave Sončnica na luni v produkciji Lutkovnega gledališča Ljubljana.
V Kinodvoru tudi letos pripravljajo delovni zvezek Bobrov dnevnik, v sodelovanju z oddajama Studio Kriškraš in Infodrom, Bobrovim dnevnikom in revijo Pil poteka natečaj poezije za otroke in mlade, že tretje leto pa bo letos potekal projekt Bobrove oči, v okviru katerega bodo otroci iz treh ljubljanskih osnovnih šol festival spremljali kot pisci kritik, novinarskih prispevkov, snemalci reportaž in fotografi.
Festival bo potekal do 8. februarja.