Besedilo je delo Luke Martina Škofa in Blaža Rejca, Škof je poskrbel tudi za režijo. Gre za samosvoj pogled na slovensko moderno, preplet biografskih prigod, družbenega dogajanja in literarnega ustvarjanja štirih pesnikov, ki jih druži boj za individualno pesniško svobodo.

Idealizem kljub fizični smrti preživi
Biografske prigode štirih prijateljev se v besedilu spajajo z njihovimi dramskimi poskusi, poezijo ter generacijskim, družbenim in metafizičnim dogajanjem.

Tako pred nas nazaj v življenje stopijo Kette s svojim političnim in ljubezenskim aktivizmom, samosvoj Murn, ki posega po nedosežnem, srboriti in pronicljivi Cankar ter zabavljač Župančič. Bok ob boku, v boju za svobodo, predvsem tisto individualno pesniško, so soočeni z zadrto malomeščansko družbeno stvarnostjo.

Družba, ki stoji na dveh bregovih
Govor je o stiski protagonistov, o tem, kako so se morali boriti v družbi, ki je bila takrat razcepljena na klerikalce in liberalce, ter kako so skupaj iskali pot svobodnega izražanja poezije.

Predstavo so ustvarili še dramaturginja Urška Brodar, scenografka Petra Veber, kostumografinja Sandra Dekanić, avtor glasbe Matej Končan - Kleemar, svetovalec za igro z maskami in soavtor glasbe Branko Završan, lektor Jože Volk ter oblikovalka mask Manja Vadla.

Igrajo pa Liza Marija Grašič, Branko Završan, Aljoša Koltak, Andrej Murenc, David Čeh, Renato Jenček, Damjan M. Trbovc, Igor Žužek, Mario Šelih, Rastko Krošl in Jagoda.