Vsi v razpravi, ki je potekala v organizaciji Združenja dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS), so se strinjali, da po letih zategovanja pasu v gledališčih tako ne gre več naprej. Poleg nujnega vlaganja v infrastrukturo je po njihovem mnenju treba najti nove produkcijske modele. Pri tem so med drugim poudarili, da ne gre za izničenje že obstoječega modela, pač pa je treba tega nujno prevetriti in narediti bolj pretočnega. Za vsak model je ključna ustrezna finančna podpora.

"Želim si, da naš gledališki prostor ne bi bil več vezan na en sam produkcijski model. Prostor je dovolj velik in zrel, da bi poleg klasičnega, piramidalnega modela imeli še drugačne načine delovanja," je na razpravi dejal režiser Jure Novak. "Ne gre za to, da bi uničili to, kar imamo. A priznajmo si, da potrebujemo še kaj drugega," je dodal in zavrnil bojazni, da bi s tem ustvarjalci bili še na slabšem. "V tem vseprisotnem krču, ko samo branimo to, kar imamo, to dejansko izgubljamo," je prepričan Novak.

"Bitka za preživetje ne sme biti bitka med javnimi institucijami in nevladnim sektorjem"
Umetniški vodja SNG-ja Nova Gorica Marko Bratuš je med drugim poudaril, da bitka za preživetje ne sme biti bitka med javnimi institucijami in nevladnim sektorjem, saj se strani dopolnjujeta. Da bi vse prepustili trgu, po njegovem mnenju ni rešitev, saj je slovenski prostor majhen. "Imamo privilegij delati v tem poklicu. A ne delajmo tega samo zato, ker imamo to radi. Zahtevajmo osnovne pogoje za delo. Šele takrat se lahko začnemo ukvarjati z vsebino in ne formo," je dejal.

Nujnost ureditve statusa samozaposlenih ustvarjalcev
Neda Rusjan Bric, igralka in režiserka z izkušnjami z vodenjem gledališča, je opozorila, da so neodvisni ustvarjalci na slabšem. "Ko se niža sredstva javnim zavodom, prvi čutijo posledice neodvisni ustvarjalci. Neverjetno je, kako lahko preživijo," je dejala in med drugim opozorila na nujnost ureditve statusa samozaposlenih ustvarjalcev. Želi si "modela, ki bi nudil socialno varnost, hkrati pa omogočal določeno pretočnost".

Nekaj primerov dobrih praks v skandinavskih deželah je navedel dolgoletni predstavnik ZDUS-a v Mednarodni zvezi gledaliških umetnikov (FIA) Marko Simčič. Vendar pa je slovenski prostor po besedah predsednika sveta gledaliških direktorjev in direktorja Lutkovnega gledališča Ljubljana Uroša Korenčana unikaten, zato ne gre kopirati modelov iz tujine.

Nezavidljiv položaj mladih igralcev
Željo po večji vpletenosti igralskega ansambla pri odločanju o vsebinah, ki se bodo uprizarjale, pa je izrazil igralec Nejc Cijan Garlatti. "To se na alternativni sceni že dogaja," je dejal. Obenem je potrdil, da so mladi igralci v nezavidljivem položaju, zato je nujno treba najti rešitev zanje, tudi glede plačila. "Mladi igralec mora imeti varnost, da se sam odloči, kaj bo delal in kaj ne. To zdaj pri njih sploh ni ozaveščeno," je povedal.

Da je glede plačila igralcev nujna določitev enotnih standardov, so se strinjali tudi drugi. Bratuš je hkrati opozoril, da to ne bo prineslo rešitve, če ne bodo imele gledališke hiše dovolj denarja, da zadostijo tem standardom.

Dan slovenskih gledaliških ustvarjalcev
Okrogla miza, ki jo je moderirala igralka Katarina Stegnar, je potekala na dan slovenskih gledaliških ustvarjalcev, ki predstavlja eno izmed novosti letošnjega Festivala Borštnikovo srečanje. Današnja množična udeležba potrjuje pravilnost odločitve za njegovo ponovno uvedbo (v preteklosti se je imenoval dan igralca). Po besedah umetniškega direktorja festivala Aleša Novaka ga zato nameravajo obdržati v programski zasnovi tudi v prihodnjih letih.

Tudi predsednica ZDUS-a Saša Pavček, sicer lanska dobitnica Borštnikovega prstana, je izrazila veselje, da so se v današnjo razpravo vključili "ljudje z različnimi pogledi, a s skupnim ciljem narediti slovensko gledališče še boljše".