Premiera prve slovenske uprizoritve drame Kot vsa svobodna dekleta

Prešernovo gledališče Kranj je novo gledališko sezono začelo s prvo slovensko uprizoritvijo besedila sodobne bosanske dramatičarke Tanje Šljivar Kot vsa svobodna dekleta v režiji Mojce Madon. Ob prvi premieri v novi sezoni so podelili tudi nagrado julija za najboljšo igralsko stvaritev igralcev kranjskega gledališča v pretekli gledališki sezoni, ki jo je tokrat prejela Darja Reichman za vlogo v predstavi Boj na požiralniku v režiji Jerneja Lorencija in v koprodukciji Prešernovega gledališča Kranj ter Mestnega gledališča Ptuj.

Najstnice, združene v poskusu svobode v majhnem mestu
Drama iz leta 2016 temelji na članku iz rumenega tiska, ki je obravnaval resničen dogodek, ko se je pred leti v Bosni in Hercegovini sedem osnovnošolk z ekskurzije vrnilo nosečih. Dogodek je skozi različice medijskih objav dobival različne poudarke, v katerih so pomen dobili predvsem čustva staršev, digniteta države v očeh mednarodne javnosti in iskanje krivca za nastali dogodek, medtem ko so bila sama dekleta iz javnega diskurza popolnoma izvzeta.

Tanja Šljivar je v drami najstnicam v seriji fiktivnih monologov dala prostor, da spregovorijo, da dobijo svoj glas, ki ga sicer niso imele. Najstnice, združene v poskusu svobode v majhnem mestu, kot je avtorica podnaslovila dramo, v svojih monoloških izpovedih razkrivajo okoliščine dogodka in premišljajo njegove posledice. Razkrivajo svoje intimno doživljanje sveta, najstniške seksualnosti in nosečnosti ter svojo ujetost v svet tradicionalnih vrednot in družbene stvarnosti, v kateri odraščajo in jo kritično motrijo.

Izsek recenzije predstave novinarke Radia Slovenija Tadeje Krečič

Besedilo in režija jih (noseče trinajstletnice op. a.) kažeta kot bolj ali manj samorasle otroke iz disfunkcionalnih družin, neugodnih razmer in degradiranega okolja, predvsem pa kot vernice interneta ali še bolje: družbenih omrežij. Tam je vse: tudi navodila za eksperiment z ekskurzije; posledica: nosečnosti. Rešitev zapove nacionalni koordinator za reprodukcijsko zdravje Republike Srbske, ki je, seveda, splav.

"Nihče nas nikdar, na ulici, v prodajalni, pri zdravnikih, nihče od profesorjev, fotrov, mamic, tetic, sestričen, nihče nas ni vprašal, kako smo TO zanosile," reče ena izmed najstnic. Od tod trk s svobodo iz naslova. Najstnice nimajo svobode, oziroma jo zamenjujejo s traparijami, smeh, ki ga morda izzovejo, pa je grenek. Pred gledalci se vrstijo prizori z izpovedmi mladostnic v hitrem tempu na temnem odru, ki se z vrati odpira v sobo hotela v toplicah. V navidezni nonšalanci objavljajo delce svoje, v resnici žalostne usode na medmrežju in slutijo, ali že vejo, da jim je bila prihodnost, tudi s splavom, odvzeta.

Drama Kot vsa svobodna dekleta je svojo praizvedbo doživela v Deutsche Theatru v Berlinu, uprizoritve in koncertne uprizoritve pa tudi v Srbiji, na Hrvaškem, v ZDA, Avstriji in Italiji. V predstavi Kot vsa svobodna dekleta igra vseh pet igralk kranjskega gledališkega ansambla Vesna Pernarčič, Živa Selan, Vesna Jevnikar, Darja Reichman in Vesna Slapar ter gostujoči igralki Tamara Avguštin in Miranda Trnjanin. Foto: Prešernovo gledališče Kranj/Nada Žgank
Drama Kot vsa svobodna dekleta je svojo praizvedbo doživela v Deutsche Theatru v Berlinu, uprizoritve in koncertne uprizoritve pa tudi v Srbiji, na Hrvaškem, v ZDA, Avstriji in Italiji. V predstavi Kot vsa svobodna dekleta igra vseh pet igralk kranjskega gledališkega ansambla Vesna Pernarčič, Živa Selan, Vesna Jevnikar, Darja Reichman in Vesna Slapar ter gostujoči igralki Tamara Avguštin in Miranda Trnjanin. Foto: Prešernovo gledališče Kranj/Nada Žgank
Sorodna novica Prihodnja sezona Prešernovega gledališča Kranj se bo poglobila v vprašanje razmerij moči

Tanjo Šljivar zanima predvsem premikanje mej
Režiserka Mojca Madon je pojasnila, da je besedilo zelo pripovedno, hkrati pa se izmika odgovorom, kaj se je res zgodilo. "Upam si trditi, da sta tekst in predstava zelo drzna in neposredna ter da je predstava primerna ne le za zrelejšo publiko, temveč tudi za najstnike in je lahko zelo močna tudi za srednje šole," je dejala režiserka. Pojasnila je, da je bil velik izziv, kako se z ekipo sedmih odraslih igralk izrekati v imenu 13-letnic, da jih ne prikazujejo kot žrtve in da do njih niso pokroviteljske, temveč da jim le dajo glas.

Gre za več generacij ustvarjalk, in kot so izpostavile na novinarski konferenci, se je to pokazalo tudi v njihovih pogledih na obravnavane teme. Kot je pojasnila igralka Živa Selan, se je je drama, ki odpira tudi teme nosečnosti, splava in patriarhata, dotaknila predvsem s sporočilnostjo o boju mladih za svojo prihodnost nasproti skupnosti in sistemu, ki ne upošteva individualnih želja, potencialov in upov.

Za prevod besedila je poskrbel Esad Babačić, za dramaturgijo pa Jaka Smerkolj Simoneti in Jernej Potočan. Scenografinja predstave je Urša Vidic, kostumograf Andrej Vrhovnik, avtor glasbe pa Luka Ipavec. Lektorica je Maja Cerar, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak, oblikovalec maske Matej Pajntar, asistent scenografije pa Dan Pikalo.