Aprila lani so ljubljanski gledališčniki v režiji Vita Tauferja premierno uprizorili prvo ohranjeno delo Čehova. Dramatik ga je pisal v času, ko je obiskoval študij medicine, pod naslovom Drama brez naslova pa so ga odkrili 19 let po njegovi smrti, leta 1923. Gre za obsežno delo, ki v izvirniku obsega kar 160 tiskanih strani, kar pomeni osem ur odrskega dogajanja, zato je predstava na odrih predstavljena v različnih avtorskih priredbah. Te največkrat nosijo naslov po osrednjem liku, Platonovu.
Zgodba se vrti okoli poročenega mladega kmečkega učitelja Platonova, ki se neko poletje zaplete v več sočasnih ljubezenskih razmerij. A ne gre za donhuana, ampak je Platonov Čehova bližje nedoločenemu Hamletu.
Če sicer za Čehova velja, da ukinja glavnega junaka oziroma za glavnega junaka svojih dram postavlja življenje samo, posamezni liki pa so le njegovi ujetniki, pri tem delu, ki ga v Drami imenujejo za 'Čehova pred Čehovom', osrednji protagonist še ni tako mrk, prav tako pa ime drama kar nekaj melodramatičnih potez.
Zagrebško občinstvo je na odru spremljalo Marka Mandiča kot Platonova, Natašo Barbaro Gračner, Barbaro Cerar, Sašo Tabakovića, Aleša Valiča, Uroša Fürsta, Valterja Dragana, Bojana Emeršiča in druge. Dramaturginja predstave je Darja Dominkuš, scenograf Žiga Kariž, kostumografka Nina Jagodic.