Nit brez konca, IV. dejanje je premierno uprizorila v sredo, ponovitvi pa sta še danes in jutri, obakrat ob 20.00. Performans Ane Čavić temelji na vizualnem pripovedništvu – sodobni interpretaciji tradicionalnega teatralnega pripovedniškega sloga cantastorie, v katerem nastopajoči zgodbo pripoveduje ob prezentiranju vizualnih pripomočkov. Ti na eni strani narekujejo potek zgodbe, obenem pa so njen zemljevid.

Performerka se ob pripovedovanju obrača k nekaterim novim, digitalno obogatenim možnostim pripovedništva. Zgodbo, ki uvaja dva arhetipska lika, žensko in antropomorfno lisico, osvetljuje z vizualno razkošno sceno. To soustvarja z več vizualnimi pripomočki: v prvem dejanju z velikoformatnim poslikanim zvitkom, v drugem z digitalno obogateno risbo v obliki zemljevida, v tretjem z digitalno obogateno teatralno izrezanko in četrto dejanje pa temelji na zbirki poslikanih ročnih pahljač.

Raznovrstna praksa Ane Čavić se giblje na presečišču vizualne umetnosti in literature. Pri svojem delu posega po različnih načinih in medijih. Poleg pripovedovalskih nastopov ustvarja tudi dela na papirju, umetniške publikacije, digitalno poezijo in animacijo. Letos je pri založbi Rostfrei Publishing izšla njena knjiga Mythopoeias, v kateri prek kolažiranega dialoga odpira premislek o odnosu vezane besede in vizualne podobe, ukvarja pa se z vprašanjem ponavljajočih se vlog žensk skozi zgodovino.