Slavni koreograf Nacho Duato se na madridske odre vrača z baletom Alas (Krila), ki ga ustvarja z roko v roki s slovenskim režiserjem, Tomažem Pandurjem. Prav Pandurju se je porodila ideja, zasnovati balet po predlogi filmnske klasike Wima Wendersa Nebo nad Berlinom; obenem je bil od samega začetka prepričan, da je za glavno vlogo melanholičnega angela, ki osamljeno tava med ljudmi, najbolj primeren prav Nacho Duato.

Sorodni duši
Krila so uradno "poletela" s premiero v Santanderju. Maja bodo gostovali v Nemčiji, nato pa v gledališču Kursaal v San Sebastiánu. V španski prestolnici si bodo predstavo lahko ogledali šele čez slabo leto, februarja 2007. Duato je v pogovoru za španski časopis El Pais povedal tudi, da mu je umetniški svet Tomaža Pandurja zelo blizu, ker je Slovenčev režijski pristop po njegovem "zasnovan zelo vizualno". Koreograf je pri pisanju svojega scenarija sodeloval tudi s Petrom Handkejem, scenaristom Wendersovega filma iz leta 1987.

Zarečenega kruha ...
Nacho Duato priznava, da se na odre v plesni vlogi ni več nameraval vrniti in le krila so dovolj kompleksna predstava, ki ga je lahko pripravila do tega, da je preklical svojo besedo. Ob vrnitvi iz "upokojitve" ga zato navdajajo povsem drugačna čustva kot v prejšnjih letih in ima ga, da bi v predstavi "poizkusil kaj povsem drugačnega".

Padli angel kot preizkus zrelosti
Bistvo nove predstave po Duatovem mnenju ni v fizičnem naporu in tehnični zahtevnosti (to je od sebe in svojih plesalcev vedno zahteval), ampak v zrelosti in odrskim nastopom, kakršnega je zmožen šele v zrelih letih.

Te besede dobijo nov smisel, če se spomnimo zgodbe filma Nebo nad Berlinom: osrednji lik je angel Damiel, le eden izmed mnogih, ki se vsak dan sprehajajo med za njih slepimi Berlinčani. Damiel si želi nadeti človeško kožo in občutiti vse, kar je do zdaj le opazoval. Ko se zaljubi v cirkuško umetnico, se dokončno odloči in postane navaden smrtnik. Večno življenje in popolno razumevanje zamenja za prelepo in srhljivo izkušnjo človeka, ki je na poti v ljubezen. Predstava vseeno ne bo preprost prenos filmske zgodbe na oder; čeprav je Duato v svojo vlogo vključil celo nekaj monologov.

Iskanje Lepote
Tudi Tomaž Pandur je v Santanderju predstavil svoj pogled na Krila: po njegovem mnenju gre za žalostno zgodbo samote, s katero se lahko poistoveti sleherni človek in je postavljena "na stičišče nebes in pekla, sveta in resnice". Oba umetnika stremita k istemu sporočilu: lepota je edina resnica in da lahko samo lepota, kot je zapisal že Dostojevski, reši probleme človeštva.

100 minut se Špancem ni vleklo
Španci sicer gledališki jezik Tomaža Pandurja že poznajo. Lani je uprizoril Dantejev Pekel, ob čemer so ga mediji označili za "ustvarjalca gledališča novega tisočletja". Letos je dojemljivost Špancev za sporno in polemično gledališče preizkušal s svojo najbolj odmevno predstavo, 100 minut, ki jo je predstavil v kar 14 španskih krajih, od Tenerifov do Seville in seveda Madrida. Predstava je dobre kritike prejela tudi v Kolumbiji, kjer je novinar časopisa El Tiempo Diego Leon Giraldo zapisal: "Pandur je nor, ampak njegova norost je genialna norost velikih umetnikov, ki se ne bojijo odzivov na svoje delo saj počnejo le tisto, kar jim narekuje njihov ustvarjalni duh in zato brez strahu razbijajo stereotipe."