"Sezona, ki je pred nami, napoveduje praznovanje naše stoletnice. SNG Maribor od ustanovitve jeseni 1919 ves čas s svojo izvirno gledališko ustvarjalnostjo plemeniti mariborski, slovenski in mednarodni kulturni prostor ter premika meje mogočega. In to ne samo v uprizoritvenih umetnostih, ampak tudi v družbi, bodisi z idejami, kreativnostjo ali s svojim družbenim angažmajem," je na predstavitvi repertoarja poudaril direktor SNG-ja Maribor Danilo Rošker.

Ponoven podpis sponzorske pogodbe z Novo KBM
"V sezoni 2018/2019 pripravljamo predstave, za katere smo trdno prepričani, da bodo pustile globok vtis in vnesle svežino v ustaljen vsakdan, morebiti pa bodo razkrile tudi kakšno novo spoznanje o življenju in nas samih," je še dodal, potem ko je s predsednikom uprave Nove KBM Johnom Denhofom s podpisom sponzorske pogodbe potrdil nadaljnje sodelovanje, ki traja že več kot 50 let.

Kmalu nov umetniški vodja
Prvo polovico sezone Drame SNG-ja Maribor je sestavila odhajajoča umetniška direktorica Diana Koloini, drugo polovico dramaturg Vili Ravnjak. Ime novega umetniškega vodje Drame bo po besedah Roškerja znano predvidoma v dveh tednih, saj je razpisni postopek pri koncu, medtem ko umetniška direktorja Opere in Baleta Simon Krečič in Edward Clug najverjetneje ostajata na položaju tudi v prihodnjem mandatu.

Velika režiserska imena
Drama, ki je v zadnjem času pomladila igralski ansambel, bo sezono začela z uprizoritvijo drame Somrak bogov, ki ga bo po slovitem filmu režiral Zagrebčan Dalibor Matanić. Pod vodstvom tržaškega režiserja Igorja Pisona bo sledila komedijska uprizoritev Butalcev Frana Milčinskega, Mateja Koležnik pa bo režirala Strahove Henrika Ibsena. Po kultnem danskem filmu Festen bodo na mariborskem odru uprizorili Praznovanje v režiji Igorja Vuka Torbice, mariborskemu občinstvu že dobro znan Janusz Kica pa bo na oder postavil Lov na čarovnice Arthurja Millerja.

Opera tudi v sodelovanju z gledališkima hišama v Rovigu in Padovi
Sezono Opere odpira Verdijev Nabucco z dirigentom Stefanom Romanijem in režiserjem Filippom Tononom, ki ga pripravljajo v sodelovanju z gledališkima hišama v Rovigu in Padovi. Sledi Mozartova spevoigra Ugrabitev iz seraja z dirigentom Simonom Robinsonom in režiserjem Brunom Bergerjem - Gorskim. Po več desetih letih se na mariborski oder v sodelovanju z gledališčem Verdi iz Trsta vrača opera Andrea Chernier Umberta Giordana, ki jo bo režirala Sarah Schinasi, ansamblu pa bo dirigiral Loris Voltolini. Na koncu pa bo na sporedu spektakel Faust z dirigentom Gianluco Martinenghijem in režiserjem Pierom Francescom Maestrinijem.

Balet se bo obračal k Nemčiji in Romuniji
Balet bo v koprodukciji s HNK-jem Zagreb jeseni izvedel Smrt v Benetkah po romanu Thomasa Manna v koreografiji Valentine Turcu na glasbo Gustava Mahlerja. Pomladni del sezone bo zaznamoval dvojček Hora v koreografiji Edwarda Cluga, ki se s tem obrača k svoji rodni Romuniji, in Cantata v koreografiji Maura Bigonzettija.

Program za otroke in mlade
V vseh treh organizacijskih enotah SNG-ja Maribor pripravljajo projekte tudi za mlajše občinstvo. V Drami bo Mateja Kokol režirala Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa po knjigi Marka Haddona in Simona Stephensa. V Operi bo uprizoritev glasbene pravljice Peter in volk Sergeja Prokofjeva, ki nastaja v koprodukciji z Gledališčem Koper pod režijskim vodstvom Katje Pegan. Clug pa pripravlja baletno pravljico Kekec, za katero bo glasbo prispevala skupina Katalena.

Nadaljevali bodo tudi s koncerti Simfoničnega cikla in cikloma komorne glasbe Carpe Artem in Glas iz davnine. Med novostmi je nov abonma Brez drame, ki ga v SNG-ju Maribor pripravljajo z lokalnimi nevladnimi organizacijami.

Trije baletni ansambli iz Sankt Peterburga
Stoletnico delovanja bodo med drugim zaznamovali v Ljubljani s predstavitvijo izbora uprizoritev v Cankarjevem domu. Novembra letos pa bodo v Mariboru gostili tri baletne ansamble iz Sankt Peterburga. "Tudi velikani iz tujine prihajajo k nam, da se poklonijo našemu jubileju," je izpostavil Clug.

Ob tem je pozval novoizvoljene oblasti v Sloveniji, da končno rešijo nezavidljive finančne razmere slovenskih kulturnih ustanov, da se bodo te lahko ustrezno kadrovsko dopolnile. "Še vedno se ubadamo z ranami iz preteklosti, ki se še celijo. Pozivam k zamenjavi finančnih obližev, da so sveži in malo bolj učinkoviti, da se rane dokončno zacelijo," je dejal.