V mladosti je pomagal baletnemu superzvezdniku Rudolfu Nurejevu prebegniti iz Sovjetske zveze, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Novico o smrti zaradi septične rane je sporočila njegova žena, upokojena plesalka Ghislaine Thesmar. "Naš Pierre nas je zapustil ob 4. uri zjutraj," je povedala in dodala, da je bil do zadnjega del projektov, pisal je tudi knjigo.

Sorodna novica Beli vran

Lacotte se je rodil v francoski prestolnici leta 1932 in pri svojih 19 letih postal plesalec v baletu Pariške opere. Od poznih 50. let dalje je deloval kot samostojni plesalec in koreograf.

Njegova zgodba je delno predstavljena v filmu Beli vran
Leta 1961, potem ko se je spoprijateljil z baletno legendo sovjetskega rodu Nurejevom, medtem ko je bil ta na turneji v Parizu, je bil med tistimi, ki so plesalcu pomagali pobegniti agentom KGB-ja in zaprositi za azil.

Njegova vloga pri tem prebegu je bila predstavljena tudi v biografskem filmu iz leta 2018 z naslovom Beli vran, ki ga je režiral britanski igralec Ralph Fiennes.

Po poškodbi gležnja se je Lacotte od leta 1968 vse bolj posvečal arhivu Pariške opere. Preostanek svoje kariere pa je posvetil obujanju pozabljenih produkcij 19. stoletja na največjih svetovnih odrih. Med temi sta bila baleta Silfida, ki so ga prvič uprizorili leta 1832 v Parizu, ter Faraonova hči iz leta 1862, ki je nastal za balet Bolšoj.

V gledališču Bolšoj so se Lacottu poklonili z besedami, da je bil nadarjen, velikodušen človek.