Petra Rojnik je na gledališke odre stopila že kot študentka, za svojo diplomsko vlogo pa prejela akademijsko Prešernovo nagrado. Pozneje je na Borštnikovem srečanju prejela še nagrado za mlado igralko, za vlogo v predstavi Za naše mlade dame pa Dnevnikovo nagrado. Od leta 2005 je bila članica Mestnega gledališča ljubljanskega, kjer bodo spominsko srečanje izvedli v četrtek, 5. 3., ob 13. uri. Foto: Mimi Antolović/MGL
Petra Rojnik je na gledališke odre stopila že kot študentka, za svojo diplomsko vlogo pa prejela akademijsko Prešernovo nagrado. Pozneje je na Borštnikovem srečanju prejela še nagrado za mlado igralko, za vlogo v predstavi Za naše mlade dame pa Dnevnikovo nagrado. Od leta 2005 je bila članica Mestnega gledališča ljubljanskega, kjer bodo spominsko srečanje izvedli v četrtek, 5. 3., ob 13. uri. Foto: Mimi Antolović/MGL
Poslovila se je Petra Rojnik

Petra Veber Rojnik se je rodila 2. aprila 1972 v Celju. Leta 1996 se je vpisala na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo in študirala dramsko igro ter umetniško besedo v letniku profesorjev Mileta Koruna in Matjaža Zupančiča. Za vlogo Atene v diplomski produkciji Belle Paris ali Obračun v Louvru Krištofa Dovjaka in režiji Mihe Goloba je prejela akademijsko Prešernovo nagrado.
Na odru že med študijem
Na profesionalnih odrih je nastopala že med študijem. Odigrala je več vlog v Ionescovem Makbetu (Drama SNG Maribor, 1999), nastopila v projektu Sharpen Your Senses po predlogi Gertrude Stein (Gledališče Glej, 2000) ter odigrala vlogo Konstance Veber v Schafferjevem Amadeusu (Drama SNG Maribor, 2001), vse v režiji Sebastijana Horvata.
V Gledališču Koper je igrala v predstavi Pod svobodnim soncem po predlogi Frana Saleškega Finžgarja in režiji Dejana Sariča, v ljubljanski Drami v predstavi Čisti vrelec ljubezni po besedilu Saše Pavček in v režiji Dušana Jovanovića ter predstavi Hodnik avtorja in režiserja Matjaža Zupančiča.
Članica Mestnega gledališča ljubljanskega
Leta 2005 je postala članica igralskega ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega. Med drugim je upodobila Rosauro v Goldonijevih Beneških dvojčkih v režiji Dušana Mlakarja, Elianto v Molièrovem Ljudomrzniku v režiji Sama Strelca, Katarino v predstavi Za naše mlade dame Drage Potočnjak in režiji Tijane Zinajić, Gerlinde Bertrand v Golobih Davida Gieselmanna in režiji Zinajićeve, Mašo v predstavi Pes, pizda in peder režiserja Primoža Ekarta.

Za vlogo Konstance Veber v Amadeusu (2001) je na Borštnikovem srečanju prejela nagrado za mlado igralko, za vlogo Katarine v predstavi Za naše mlade dame pa leta 2009 Dnevnikovo nagrado.
Preizkusila se je tudi na filmu, radiu in televiziji. V televizijski drami Sonja Janeza Burgerja je igrala Mrtvo Sonjo (2007), nastopila pa je tudi v številnih kratkih filmih (glavna vloga v študentskem filmu Nekoga moraš imeti rad Jurija Grudna) in radijskih igrah (glavna vloga v Pianistki Cvetke Bevc).
Spominsko srečanje bo v Mestnem gledališču ljubljanskem v četrtek, 5. marca 2015, ob 13. uri.

Poslovila se je Petra Rojnik