Namenjena je zainteresiranim abonentom in za izven, na oder pa bo postavljena takoj, ko bo to mogoče, so sporočili iz SNG-ja Nova Gorica.

Nastala je v koprodukciji s Slovenskim mladinskim gledališčem iz Ljubljane, vloge pa so prevzeli Marjuta Slamič, Patrizia Jurinčič Finžgar, Helena Peršuh, Damjana Černe, Ana Facchini, Draga Potočnjak, Nataša Keser, Iztok Mlakar, Andrej Zalesjak, Blaž Šef, Matej Recer, Primož Bezjak, Željko Hrs in Blaž Valič.

Avtorica je zgodbo jerebika, štrudelj, ples pa še kaj postavila v vas v Vipavski dolini, na prav konkreten dan, 15. avgust 1963. Vaščani pripravljajo dva dogodka na isti dan, ob isti uri – mašo za veliki šmaren z gospodom škofom in proslavo za dan graničarjev JNA s tovarišem sekretarjem izvršnega komiteja centralnega komiteja. Odločitve, ki jih morajo sprejeti, so težke.

"Na prvi pogled je jerebika, štrudelj, ples pa še kaj igra o nekem zgodovinskem času in temeljni slovenski ideološki razklanosti, a bolj ko se zadeva razpleta, bolj postaja portret sodobne slovenske družbe, v kateri ideološko prepričanje zlahka zamenja pragmatična korist," so zapisali v sporočilu za javnost.

Med časi in prizorišči
Besedilo nenehno prehaja med časi in prizorišči, politična dilema pa je začinjena s prizori neposredne seksualnosti. Gre za besedilno bravuro, ki se po eni strani igra z žanrom komedije, tako da preizprašuje meje komičnega, po drugi pa z meščansko predpostavko gledališča, ki je provokacijo pripravljeno sprejeti, a le do določene mere.

Avtorica je jasno postavila pravila glede uprizarjanja likov in vztrajala pri lokalnem, domačem jeziku in vzdušju, ki niso zgolj provokacija. "Z njimi avtorica poseže v načine reprezentacije ljudi in njihovega življenja v konkretnem prostoru in času in se s tem upre historizaciji preteklosti, ki ignorira kompleksnost življenja in odnosov, ljudi pa podreja velikim zgodovinskim naracijam," so še zapisali v novogoriškem gledališču.

"Jerebika se spretno igra z nostalgijo, s, če hočete, mitološkim izvorom sodobnega slovenstva, ki je pregovorno prej vaški kot meščanski. In prav s tem, ko družbeno travmo, politične, ideološke in psihološke vozle sodobne družbe prenese na ta na videz preprostejši model, nam omogoči, da jih razpremo in natančneje analiziramo," pa povzemajo besede režiserja Jureta Novaka.

Dramaturg je Marko Bratuš, za sceno je poskrbela Urška Vidic, kostumi so delo Dajane Ljubičić, koreograf je Branko Potočan, za glasbo pa je poskrbel Uroš Buh.