Argentinska zasedba Voala project je pripravila posebno, zelo poetično predstavo v zraku, visoko na tlemi. Foto: Gledališče Ane Monro
Argentinska zasedba Voala project je pripravila posebno, zelo poetično predstavo v zraku, visoko na tlemi. Foto: Gledališče Ane Monro
Vita Osojnik in skupina Mana se v 'ostri' predstavi ukvarjajo z množicami. Foto: Gledališče Ane Monro

Festival si že več let prizadeva v Ljubljani in tudi drugih mestih, kjer gostujejo predstave Ane Desetnice, povezati s samim lokalnim okoljem. Vpetost v okolje je pomembna funkcija uličnega gledališča.

Goro Osojnik

Javni prostor pripada ljudem, zato morajo ulični umetniki zelo pazljivo z njim ravnati, si pridobiti dovoljenje ljudi, da jih zabavajo, pritegnejo. Tako so ulice kljub svoji odprtosti lahko zelo zahteven oder. A ko si ulični artist enkrat pridobi pozornost in zaupanje gledalca, je ta odnos lahko veliko bolj intimen, neposreden.

Goro Osojnik
Iranska zasedba Hash se predstavlja z Macbethovimi blodnjami. Foto: Gledališče Ane Monro
Gostijo Poljane prireditelji soustvarjajo s prebivalci te ljubljanske soseske. Foto: Bojan Okorn

Mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica začenja pohod po ljubljanskih ulicah. Festival se je "uradno" začel na Metelkovi z ognjenim spektaklom Brazgotine, opekline in mehurji (Burnt Out Punks). Predstave bodo na ljubljanskih ulicah uprizarjali do nedelje, nato se bo dogajanje med drugim preselilo še v Maribor in Novo Gorico.

Tik pred začetkom Ane Desetnice smo se pogovarjali z umetniškim vodjem Gorom Osojnikom, ki vidi bistvo festivala predvsem v združevanju mestnega okolja in prebivalcev. Ti so v dogajanje vključeni kot gledalci ali kot soustvarjalci. S kreativnim posegom v ustaljeno gibanje mimoidočih nastopajoči dosežejo učinek presenečenja, ki ga plesne ali lutkovne ulične predstave, akrobatike in performansi zaokrožijo v nepričakovano in svojevrstno doživetje.

Pogovor v celoti preberite v nadaljevanju.



Prvi julijski dan bodo Ljubljano preplavile akrobatske skupine, spektakli in ulični performansi. Dogajanja je precej, zato kakšen napotek ne škodi. Katere predstave oziroma dogodka po vašem mnenju res ne gre zamuditi?
Res, je, tudi letos je program Ane Desetnice zelo pester. Izbor, ki ga priporočamo pri Gledališču Ane Monro, pa je naslednji. Zagotovo se morajo obiskovalci oglasiti v Argentinskem parku. Tam bo imel vsak večer ob 21. uri (v soboto pa tudi ob 11. uri dopoldan) v cirkuškem šotoru predstavo finski ulični artist Jani Nuutinen. Gre za zelo neklasičen, subtilen in bolj sodoben solocirkus. Njegova predstava je tudi edina, kjer smo morali uvesti vstopnino (v višini tri evre), to pa zato, ker šotor sprejme le nekaj čez 100 ljudi ...

V petek bo na istem prizorišču imela gibalno predstavo Vita Osojnik s skupino Mana - gre za koprodukcijo Gledališča Ane Monro. Predstava se ukvarja z množicami in je kar ostra. V soboto pa bo v Argentinskem parku največji spektakel letošnje Ane Desetnice, in sicer bo argentinska zasedba Voala project pripravila posebno zelo poetično predstavo v zraku, visoko na tlemi.
Izpostavili bi še otvoritveno predstavo letošnje Ane Desetnice, švedske zasedba Burnt out punks – gre za enourni s petrolejem prepojeni punkovski cirkus. Omenil bi še gostovanje iranske zasedbe Hash, njihova predstava se imenuje Macbethove blodnje, pa španska ulična artista Deados, francoske konjenike Les Goulus in mali spektakel v izvedbi KD Priden možic iz Kamnika – na zemljo bo stopil sam Boh!

In navsezadnje moramo omeniti še nedeljski program – znova se selimo na Poljane in tudi tokrat pripravljamo bogato Gostijo Poljane.
Ana Desetnica že 13. leto skrbi za kulturno popestritev ulic v toplih poletnih mesecih. Kaj je po vašem mnenju tisto pravo bistvo in cilj festivala?
Lani se nam je zapisalo, da je Ana Desetnica priboljšek mestnemu življenju. In pri tem tudi vztrajamo. A pomembno je izpostaviti, da pri uličnem gledališču ne gre le za zabavo, za priboljšek. Festival si že več let prizadeva v Ljubljani in tudi drugih mestih, kjer gostujejo predstave Ane Desetnice, povezati s samim lokalnim okoljem. Vpetost v okolje je pomembna funkcija uličnega gledališča. Produkt te naše težnje je prav Gostija Poljane in letos v Mariboru projekt Živa dvorišča (ko bomo poskušali vrniti življenje na sicer zapuščena sosaska dvorišča, ki sedaj samevajo).

Kot razvojni cilj festivala smo si zastavili tudi to, da Ana Desetnica ni le festival Ljubljane in Maribora. Ana Desetnica je vseslovenski festival. Letos smo še posebej ponosi na skupno programsko knjižico, ki vsebuje programe tudi vseh Gostovanj. Desetnico bomo letos namreč lahko srečali še v Kamniku, Celju, Šoštanju, Cerknem, Novi Gorici in v Brežicah.

Ana Desetnica si za scenografijo "sposodi" kar javni prostor. Je ravno ta neposredni stik z okoljem tisti njen glavni čar?
Absolutno. A javni prostor ima svoje specifike. Javni prostor pripada ljudem, zato morajo ulični umetniki zelo pazljivo z njim ravnati, si pridobiti dovoljenje ljudi, da jih zabavajo, pritegnejo. Tako so ulice kljub svoji odprtosti lahko zelo zahteven oder. A ko si ulični artist enkrat pridobi pozornost in zaupanje gledalca, je ta odnos lahko veliko bolj intimen, neposreden.

Letos bo festival potekal v osmih mestih, iz katerih bo izvabljal lokalne krajevne posebnosti. Na kakšen način?
Tukaj bi še enkrat izpostavil Gostijo Poljane, ki jo soustvarjamo s prebivalci te ljubljanske soseske. V Mariboru navezavo s prebivalci iščemo v projektu Živa Dvorišča, v drugih slovenskim mestih pa je bistveno predvsem to, da ulično gledališče postane stalna ponudba tudi na njihovih priljubljenih kotičkih v mestu. Kot že rečeno, Ana Desetnica je, in upamo, da bo v prihodnosti postala še bolj vseslovenski festival.

Festivalu se ponovno pridružuje Nova Gorica. Kakšne posebnosti si lahko obetajo na Primorskem?
V Gorici so predstave že gostovale v preteklosti, a leta 2006 je to sodelovanje zamrlo. Povezali smo se s SNG Nova Gorica, kjer je umetniški vodja Ira Ratej pokazala veliko zanimanje za to, da gledališča dejavnost poleti v Gorici kljub dopustom ne zamre. In kaj je bolje kot gledališče na ulici. Primorci bodo letos zares nagrajeni, saj v Novo Gorico prihaja prav argentinska zasedba Voala projct, s svojim spektaklom Voala!

Ana Desetnica ima v letu kar nekaj sester, Ano Mraz, Ano Plemenito in Prešerno Ano. Verjetno je vseeno najbolj obiskana prav Ana Desetnica. Koliko obiskovalcev se je običajno udeleži in koliko jih pričakujete letos?
Zagotovo je Ana Desetnica najbolj obiskana, a tudi obisk njenih sester nas je v prvem Letnem krogu zelo presenetil. Kar kaže le na to, da si ljudje ne želijo uličnih akcij le poleti, ampak v vseh letnih časih ... Sicer pa smo lani na Desetnici našteli 20.000 obiskovalcev in podobno pričakujemo tudi letos.

Se priprave na Ano Plamenito začnejo kmalu po končani Ani Desetnici? S kakšnim namenom ste festival razširili čez vse letne čase in kaj so pravzaprav njihove posebnosti?
Namen je bil zelo preprost ... ljudem je štiri dni Ane Desetnice na leto enostavno premalo, želijo več in tako je nastla pojekt Letnega kroga Gledališča Ane Monro. A vsak festival je seveda vsebinsko drugačen. Ana Plamenita je jeseni posvečena ognjenim ambientom, Ana Mraz poskrbi za veselo decembrsko dogajanje z zelo kratkimi uličnimi predstavami, Prešerna Ana pa v ospredje postavlja ples oz. gib na ulici.

Priprave na Ano Plamenito so se pravzaprav že začele, saj smo že v stiku z belgijskim umetnikom Gustom van der Kirknom, ki bo tudi letos poskrbel za ognjene ambiente. Lahko pa vam zaupamo, da bo tema Ane Plamenite 2010 zmaj – kot posebnost Ljubljane. Pa tudi Ana Desetnica se bo končala v znamenju zmaja, saj Cirkus Kansky pripravlja sklepno parado prav s tem likom.
Spodaj si oglejte fotoutrinke prvega dne festivala Ana Desetnica (foto: Peter Prunk).













Festival si že več let prizadeva v Ljubljani in tudi drugih mestih, kjer gostujejo predstave Ane Desetnice, povezati s samim lokalnim okoljem. Vpetost v okolje je pomembna funkcija uličnega gledališča.

Goro Osojnik

Javni prostor pripada ljudem, zato morajo ulični umetniki zelo pazljivo z njim ravnati, si pridobiti dovoljenje ljudi, da jih zabavajo, pritegnejo. Tako so ulice kljub svoji odprtosti lahko zelo zahteven oder. A ko si ulični artist enkrat pridobi pozornost in zaupanje gledalca, je ta odnos lahko veliko bolj intimen, neposreden.

Goro Osojnik