Sorodna novica S predstavo Tutošomato Iztoka Mlakarja se Celje spreminja v prestolnico komedije

Mateji Pucko (1978) je naziv žlahtna komedijanta prinesla vloga Marte v komični drami Popolni tujci po motivih filma v izvedbi Drame SNG-ja Maribor. Igralka je vlogo Marte "zgradila s pravo mero za komiko in tragiko", piše v obrazložitvi. Po mnenju žirije "s prefinjeno distanco ne olepšuje svoje vloge in posledično smo priče duhoviti upodobitvi dobre matere, žene, prijateljice". Skozi popolno transformacijo razvije še drugo plat svojega lika, ki razodene bistvo njene težave. "Briljira kot funkcionalna alkoholičarka, odlično obvladuje prostor, telo in misel. To je vrhunskost, ki nas hkrati nasmeje in pretrese," še piše v obrazložitvi.

Gorazd Žilavec (1973) je bil kot žlahtni komedijant nagrajen za vlogo Aleksandra, ki jo je prav tako odigral v predstavi Popolni tujci. Po mnenju žirije s svojo natančno igro konsistentno gradi kompleksno vlogo Aleksandra: "Njegov lik ponuja izigravanje situacijske komike, kar Gorazd vrhunsko izkoristi. Z avtentičnim občutkom za komiko se odziva na nevzdržnost situacije, v katero se zaplete njegov lik. Prepričljivo gradi večplasten odnos z ženo Marto, ki prehaja med naklonjenostjo in zamero, med odgovornostjo in krivdo, med videzom in resnico."

Vzpostavitev ženske moči in hkratna razorožitev moškega z resnico
Primož Ekart (1963) je žirijo prepričal z režijo namiznega muzikala Živela vulva! v izvedbi Zavoda Imaginarni in Mini teatra Ljubljana: "V svoji režiji žlahtno vpelje in preplete vse komponente gledališke uprizoritve." Po njihovem mnenju Ekart "na duhovit in komičen način odpira različne strategije režije, ki predstavo polnijo z vsebino pretresljivo aktualne tematike ženske vulve in njene vloge v zgodovini". Zapisali so še, da "v svoji režiji vzpostavi žensko moč in obenem razoroži moškega z resnico ... V predstavi gledalcu omogoči, da vstopi v skupnost, ki se zavzema za enakopravnost, in nam postavlja ogledalo časa, v katerem živimo. Nivoji vsebine so prepleteni z različnimi zvrstmi komike, ki jo gradi s pomočjo igre, animiranja rekvizitov, scenografije in glasbe."

Do resnične žlahtnosti s križanjem izbranih vrst
Za žlahtno komedijo je bila izbrana komična drama Popolni tujci Tamare Damjanović (1987), saj gre po mnenju žirije za predstavo, ki "pridobi z namernim križanjem izbranih vrst, torej komedije nravi in sodobne melodrame, resnično žlahtnost". Predstava združuje metafiziko posameznika in brutalno neposrednost družbe, razposajen začetek s katarzičnim koncem.

Kot je še zapisano v obrazložitvi, predstava, v kateri "gledališko režijo mami moraliziranje, zaključki apokaliptičnih razsežnosti, a se režiserka odločno upre in pušča prostor za sočustvovanje s prav vsemi akterji. Predstava, v kateri prostor, glasba, luč in kostumi delujejo skladno in so ravno prav nastavljeni, da lahko igralci blestijo ter s pravo mero duhovitosti in komike in zrelosti upodabljajo eksistencialne stiske, zapolnijo prostor kot smešna skupnost in hkrati delujejo trpko, zapleteni in osamljeni. Gledalec se lahko obenem zamisli, najde sebe in hkrati nasmeje. To je zagotovo formula za žlahtno komedijo, ki ustreza času zdaj."

Še glas občinstva in žlahtno komedijsko pero
Občinstvo je za žlahtno komedijo po svojem izboru izglasovalo Tutošomato, veseloigro s petjem in živo glasbo Iztoka Mlakarja v režiji Vita Tauferja ter izvedbi SNG-ja Nova Gorica in Gledališča Koper.

Kot je bilo znano še pred začetkom festivala, je Rok Vilčnik rokgre prejel nagrado žlahtno komedijsko pero za Prave heroje, ki je opredeljena kot šarfna komedija. Iz nabora 20 komedij, ki so jih prejeli na natečaj, je nagrajenca izbrala strokovna žirija v sestavi Tina Kosi, Tatjana Doma in Alja Predan.

Prestavljeni in zamaknjeni, a vendarle izvedeni Dnevi komedije
Letošnji Dnevi komedije v Gledališču Celje so bili zaradi epidemičnih razmer z marca prestavljeni v junij. Prav tako so bili izvedeni v okrnjeni obliki, v tekmovalnem programu so bile samo štiri predstave po izboru selektorice Alje Predan. Strokovno žirijo so sestavljali dramaturginja in prevajalka Jera Ivanc, režiserka Mateja Kokol ter režiser Luka Martin Škof.