Na strukturo tujih gostov so delno vplivale splošne politične razmere po svetu, saj je naraščal predvsem obisk iz bližnjih držav, medtem ko je na drugi strani iz bolj oddaljenih padal, je pojasnil vodja muzejske knjižnice Martin Šteiner.

"Lani smo našteli skoraj 20 tisoč tujih gostov, med katerimi so bili spet najštevilnejši Avstrijci, ki jih je bilo kar za 77 odstotkov več kot leto prej. Za tretjino več je bilo Italijanov, 12 odstotkov Madžarov, obisk iz Hrvaške pa se je skoraj podvojil. Prvič po dolgih letih med deseterico ni Američanov ali Britancev," je naštel.

Ptujski grad sicer zaradi pomanjkanja denarja že leta ni bil deležen temeljite prenove, ampak predvsem 'krpanj za silo'. "Vse je seveda odvisno predvsem od denarja, vendar upam, da bo stvar rešena. To ni samo naš problem, ampak problem, ki se tiče tudi države," je dejal direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj–Ormož Aleksander Lorenčič in dodal, da ni prav, da v finančni perspektivi za naprej kulturna infrastruktura ni nekaj, čemur bi se namenjalo veliko pozornosti.

Počasno 'krpanje' gradu
Lani so se lotili odstranjevanja zaraščenih delov ter poškodovanih ali bolnih dreves, a se po njegovih besedah že pojavljajo tudi nove težave na obzidju. Stroka je že pred časom potrdila, da so razmere slabe in da je treba poskrbeti vsaj za osnovna vzdrževalna dela. Tako naj bi načrtovali postavitev varovalne ograje ob vznožju pobočja na mestih, kjer je to najbolj potrebno.

Za druga obnovitvena dela morajo najprej izdelati konservatorski načrt, ki naj bi ga Zavod za varstvo kulturne dediščine pripravil šele naslednje leto. Med nujnimi deli Lorenčič omenja sanacijo strehe in dokončno ureditev požarnih hidrantov, ki jih bosta skupaj zagotovila ministrstvo za kulturo in ptujska občina.

Novi prostori za arheološki muzej
Med večjimi izzivi Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož je sicer še vedno iskanje primerne rešitve za prostore arheološkega muzeja, saj zaradi prostorske stiske marsikakšen kos bogate dediščine mesta ni na ogled javnosti. Direktorja Lorenčiča veseli, da je projekt del lokalnega kulturnega programa do leta 2019 in da je lokacija že določena.

Arheološko zbirko naj bi tako na ogled postavili v bližini dominikanskega samostana, na območju nekdanje stavbe ptujskega kmetijskega kombinata. Mestna občina je ustanovila strokovno komisijo, ki se bo ukvarjala s tem projektom, v njej pa so poleg predstavnikov občine in muzeja tudi predstavniki kulturnega ministrstva in drugih institucij.