Realistično pripoved spremlja nadrealistična pripovedna linija, ki uprizarja vsebine Caravaggievih slikarskih umetnin, pogosto temelječe na bibličnih motivih. Foto: Damjan Švarc/SNG Maribor
Realistično pripoved spremlja nadrealistična pripovedna linija, ki uprizarja vsebine Caravaggievih slikarskih umetnin, pogosto temelječe na bibličnih motivih. Foto: Damjan Švarc/SNG Maribor
Potovanje v Rim (Caravaggio)
Hkrati se razvija tragikomična razgradnja sveta, ki mu vladajo generali in kardinali, pa tudi parodija ideje o umetniku kot velikem stvarniku in umetnosti kot ogledalu resnice. Foto: Damjan Švarc/SNG Maribor
Potovanje v Rim (Caravaggio)
Tekst Potovanje v Rim je Vili Ravnjak napisal po naročilu Jureta Gantarja, takratnega umetniškega vodje Gledališča Glej v Ljubljani. Kmalu po nastanku je bil predelan v skrajšano verzijo oziroma v samostojno novo dramo Aneks. Potovanje v Rim je bilo leta 1994 v koncertni (bralni) obliki izvedeno v New Yorku v angleškem prevodu, letos pa je nastala uprizoritvena verzija, po kateri je nastala krstna uprizoritev v mariborski Drami. Foto: Damjan Švarc/SNG Maribor

Potem ko so v Mariboru pretekli teden odprli operno-baletno sezono, se je zgodila še prva premiera na dramskem odru. Na spored SNG-ja je prišla vizualna melodrama Potovanje v Rim (Caravaggio) avtorja Vilija Ravnjaka v režiji Sebastjana Horvata.

Besedilo iz leta 1988 izrisuje dramsko fresko o življenju in delu velikega italijanskega slikarja Michelangela Merisija da Caravaggia. Biografski podatki tega zgodnjebaročnega umetnika, ki so ga pozneje posnemali številni umetniki tako na Apeninskem polotoku kot drugod po Evropi, so zunanji okvir dogajanja predstave. Ta se namreč odvija v različnih, med seboj prepletajočih se prostorih in časih.

Čas Caravaggievega bivanja Rimu med letoma 1600 in 1610 je Ravnjak postavil kot vzporednico političnim in vojaškim dogodkom v poznih osemdesetih letih 20. stoletja ter gledališkim in erotičnim dogajanjem v nočnem klubu Orlando Furioso. Predstava se odvija na podoben način kot sanje, na katere spominja medsebojni preplet dogodkov prek asociacij in simbolov. Na odru se tako odvije dramska simfonija različnih tem in variacij, zbranih okrog treh vzporedno potekajočih ljubezenskih zgodb Caravaggia in njegovih slikarskih modelov.

Odstopanje od običajne literarno dramske produkcije
Avtor besedila opsuje predstavo kot radikalen gledališki dogodek, za katerega pričakuje, da bo razdelil občinstvo v njegovi oceni. Po njegovih besedah se namreč Horvat vsakega dela loti skozi povsem lastno optiko pogleda na dramsko delo. "Potovanja v Rim so moj najljubši tekst, ki sem ga napisal, a je bil doslej neuprizorjen zaradi zahtevnosti projekta. Gre za neobičajen tekst, ki odstopa tudi od običajne literarno dramske produkcije in že sam po sebi narekuje zelo specifično predstavo," je še dodal Ravnjak, sicer tudi umetniški vodja mariborske Drame, ki se je s pisanjem dramskih del nazadnje ukvarjal pred skoraj dvema desetletjema.

Kam izginja lepo v umetnosti?
Sebastjana Horvata
je pri ustvarjanju te predstave zanimalo predvsem, kaj lahko umetnik in umetnost v sedanjem času, v katerem je v ospredju predvsem zabavljaštvo in popularna kultura in so meje do nerazsodnosti zabrisane, sploh še storita. "Ali je tisto lepo v resni umetnosti že povsem ukradeno in ali je to morda nekaj, kar danes sploh še lahko ločimo od tistega drugega - njene sence," pojasnjuje režiser.

Igralska zasedba
V naslovni vlogi Caravaggia se predstavlja Vladimir Vlaškalić, igralsko zasedbo pa sestavljajo še Maša Židanik Bjelobrk, Peter Boštjančič, Davor Herga, Nataša Matjašec Rošker, Eva Kraš, Matevž Biber, Kristijan Ostanek, Viktor Meglič, Matija Stipanič in Ivica Knez. Kot gostje so se predstavi pridružili še Aleš Valič, Matjaž Tribušon in Blaž Setnikar.

Maja Borin, scenografinja in oblikovalka svetlobe Petra Veber, kostumografinja Belinda Radulović, glasbo je napisal Drago Ivanuša, koreografinja je Jana Menger, avtor videa Nejc Saje, lektor Janez Bostič, oblikovalka maske Mirjana Djordjevič in asistentka za koreografijo Anja Bornšek.