Roman Polanski je v središču primera, v katerega je očitno vpleteno veliko laži in nejasnih dejstev. Foto: Reuters
Roman Polanski je v središču primera, v katerega je očitno vpleteno veliko laži in nejasnih dejstev. Foto: Reuters
Arnold Schwarzenegger
Arnold Schwarzenegger vztraja, da v 'njegovi' Kaliforniji sodstvo ne more popustiti nekomu samo zato, ker je zvezdnik. Foto: Reuters

Cooley je poudaril, da primer nikakor ne more biti razumljen kot pravično sklenjen, če obtoženec zapusti državo sojenja še pred izrekom končne odločitve. Tožilec tudi vztraja, da primera, čeprav se je sporno dejanje spolnega odnosa s trinajstletnico zgodilo že pred tridesetimi leti, ne moremo imeti za zastarelega.

Arnold Schwarzenegger, kalifornijski guverner in tako tudi 'vodja' upravno-politične enote, katere pravosodje Polanskega preganja, je poudaril, da 76-letni filmar kljub zvezdniškemu statusu pri sojenju ne bo imel nobenih privilegijev. O nujnosti spoštovanja zakonov in o nujnosti vztrajanja pri tem, da nihče ne more biti nad zakonom, tudi če je njegov opus izjemen, pa se je izrazil tudi režiser Luc Besson.

Kaj je res in kaj je laž v kalifornijskem sodstvu?
Kljub sicer utemeljenim izjavam tožilca Cooleyja pa ima vsa javnost, ki pozorno spremlja primer Romana Polanskega, dovolj razlogov, da dvomi o poštenosti mož, ki vodijo kalifornijsko sodstvo. Pred časom se je za lažnivca izrekel nekdanji tožilec David Wells. Za CNN je namreč priznal, da je lagal, ko je v dokumentarnem filmu Roman Polanski: Wanted and Desired (Roman Polanski: iskan in zaželen) dejal, da je sam prepričal sodnika Laurencea Ritterbanda glede nujnosti odreditve zaporne kazni Polanskemu, in sicer potem ko naj bi filmarjeva obramba pri sodniku že uspešno izposlovala veliko blažjo kazen.

Wells je dejal, da je v filmu to izjavil le, da bi samega sebe naredil zanimivejšega. Prav zaradi te Wellsove izjave v dokumentarcu se je vzbudil sum glede pravičnosti sodnika, na katerega je očitno lahko vplival tožilec, morda pa še kdo drug. To je bil tudi razlog za to, da je Polanski vložil prošnjo za zaključitev primera brez izreka sodbe, saj se je mogel sklicevati na nepravičnost sodnika. Odločitev glede njegove prošnje še ni bila sprejeta, po zadnjem pričevanju Wellsa pa je njena usoda še bolj negotova.