V zadnjem obdobju njihovega ustvarjanja smo bili namreč vajeni večjih premorov, tako pri delu v studiu kot tudi pri megalomanskih turnejah. Toda očitno, da trio "kuje železo, dokler je še vroče". Kajti Dave Gahan se je že na prejšnji plošči odločil za bolj abstinenčno življenje glede zdravil in ponočevanja, zato se zdi novi album kot nekakšen osebni preizkus – vztrajnosti in volje.

A za poslušalce, še posebej tiste zveste, bosta pomembnejši zvočna in lirična nota albuma Sounds Of The Universe. Ti sta nostalgično vpeti v preteklost skupine in sta še posebej poudarjeni z uporabo analognih synthov (Perfect, Fragile Tension) in retroritemskih mašin (In Sympathy, Hole To Feed), ki so vsem skladbam dale fino patino davnih časov.

Priznati moram, da se mi je tudi izbira producenta Bena Hillierja, ki je delal s skupinami Blur, Doves, Elbow, na začetku zazdela dokaj tvegana. Toda kot vselej doslej je glavno besedo imel Martin Gore, ki zna prisluhniti svojim zvestim oboževalcem. In to je plošča predvsem zanje!

Ocena: 4; piše: Miroslav Akrapović