Za tem animirano–stripovskim imenom se skrivajo Oliver Jones, Arthur Smith in Adegbenga Adejumo, bolj znani pod svojimi glasbenimi psevdonimi DJ Skream, Artwork in Benga. Trojec producentov in didžejev, ki so že kot posamezniki za sabo pustili sled pionirskih dubstep korakov, so na skupinskem projektu dobesedno 'sprovocirali' mainstream sceno. Dubstep, glasbeni žanr, ki ga je pokojni John Peel na BBC Radio 1 že leta 2003 promoviral za širše množice, je ena največjih ugank letošnjega leta. Sloj duba, rezina drum & bassa, ščepec techno trancea in vse to dobro zapečeno z breakbeatom – bi se glasila enostavna receptura, ki se seveda razlikuje od avtorja do avtorja. Toda, ne glede na svojo razvejanost in žanrsko pestrost, v kateri so danes celo na nasprotujoči strani izvajalci iz undergrounda in tisti, ki so mastno unovčili svoje plesne vizije, je dubstep postal najhitrejše rastoči se globalni glasbeno plesni žanr. In ko ga je moja najljubša 'riot' pop pevka Rihanna v ultimativnem intervjuju za NME tako vehementno in samozadostno napovedala kot letošnjo najbolj vročo avizo za plesišča … je imela hudičevo prav!
Kajti ne morem se znebiti občutka, da je barbadoška 'punk girl' že takrat vedela, kaj napletajo Magnetic Man.

Lahkotno berljiv in fascinantno produciran album Magnetic Man predstavlja tisto vez med garažno produkcijo, ki je dubstep tudi ustoličila, in pop glamurjem, ki si je doslej le na žličko kupoval ritme in aranžmaje vročega plesnega žanra. Popolnoma jasno je, da projektanti iz South Londona na svojem skupinskem prvencu niso nič prepustili naključju. Reprezentativni niz gostujočih vokalov, od Ms. Dynamite in Angele Hunt pa vse do Katy B, Johna Legenda in Sama Franka, nas popelje v lahkotno poskočnico za vso družino. Magnetic Man ne pretiravajo z gostoto zvočnega fluida in že po prvih taktih uvodne skladbe (če preskočimo intro 'poleta v Tokyo') Fire je jasno, da nam ustvarjalci ponujajo svojo mojstrovino kot vabo za prihodnje producentske angažmaje.

Zato ni treba biti presečen nad količino sladkosnedih beatov, ki se na trenutke slišijo, kot da prihajajo iz boljše preteklosti Ambasade Gavioli. Kakorkoli, en najbolj pričakovanih letošnjih plesnih prvencev ne razočara. Le odmisliti je treba ločnico med garažo in velikim odrom. Fantastični live session na BBC Radio 1 to povsem potrjuje.
Ocena: 4; piše: Miroslav Akrapović