Sedemnajsti redni album tega razvitega beograjskega benda je zatorej predvsem njegova katarza, ki je namesto zunanjim sovražnikom strupene puščice tokrat namenil splošnemu stanju v lastni domovini.

Pikro, ostro, boleče, skoraj tako, kot bi ne minili dve desetletji od njegovih najboljših stvaritev. Od tedaj, ko na značilne rokenrol himne ali melanholične rokovske balade niso prisegali zgolj (jugo)nostalgiki.

Ocena: 3, piše: Dušan Jesih