Oglas
Barona Antona Codellija večina pozna kot lastnika prvega avtomobila v Ljubljani. Številni vedo tudi, da je bil izumitelj. Manj znan pa je podatek, da se je kot izumitelj ukvarjal z vzpostavljanjem prve radiotelegrafske brezžične povezave med Evropo in Azijo. O tem govori fotografska razstava Togo Album 1911-1914, ki predstavlja zgodovino razvoja brezžične telegrafije. Postavitev Mojce Turk obenem predstavlja tudi življenje v Togu v tokrat obravnavanem času, to je v času, ko je bil ta del Afrike pod nemško kolonialno oblastjo.
Tukaj Berlin ... tukaj Kamina. Kamina, kje?Baron Codelli je v Afriki preživel tri leta. Obiskovalec razstave Togo Album 1911-1914 se bo znašel v letu 1913. To je bilo leto, ko sta bila Codelli in njegov sodelavec Leo Poljanec polno zaposlena s postavljanjem prve brezžične telegrafske baze za nemško podjetje Telefunken. In to je bilo tudi leto velikega preboja v razvoju sodobnih komunikacijskih sredstev. Med zakotno vasico Kamina in postajo Nauen pri Berlinu je namreč Codelliju in drugim navdušencem uspelo vzpostaviti povezavo. Vasica, katere prebivalci so tedaj živeli še globoko v predindustrijski dobi, je tako postala prizorišče dogodka, ki je potrdil tedanji sloves Nemčije kot tehnološke velesile.
Slovenska trojica v Togu - poleg Codellija in Poljanca se je tam mudil še Hinko Kesler - je v domovino prinesla zajeten fond fotografskega gradiva. To priča o razvoju telegrafije, del tega materiala pa je tudi etnološkega značaja; prikazuje življenje prvobitnih prebivalcev Toga. Na teh fotografijah so zabeleženi prizori življenja, ki ga ni več. Fotografije predstavljajo nekatere danes že izumrte običaje in kot take jih ocenjujejo kot odličen prispevek k študiju afrikanistike.
Baron Codelli, eden prvih Slovencev pri filmu
Razstava Togo Album 1911-1914 je še eno potrdilo neizmerne vedoželjnosti in pustolovskosti barona Codellija. Seznanja nas namreč z njegovim izletom v še eno zanimivo dejavnost - v svet filma. Codelli je med svojim bivanjem v Togu kot producent sodeloval tudi pri snemanju filma Bela boginja iz Wangore, ki naj bi bil celo povsem prvi igrani film, posnet na afriških tleh. Film je bil skoraj družinski projekt Codellijevih, saj je bila Antonova mati avtorica scenarija. Film je režiral Nemec Hans Schomburgk, glavno vlogo boginje pa je odigrala nemška igralka Meg gehrts. Film se do danes ni ohranil, ohranile pa so se fotografije, ki avtoritarno potrjujejo njegov nekdanji obstoj.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje