V Kazinski dvorani SNG-ja so se kot prve violine predstavili Saša Olenjuk, Marko Jerbič, Maja Peternel, Simona Jambrovič, Muniba Busančić in Stefano Reggiani, na drugih violinah Anđelko Ilčić, Zlatka Godec, Gabor Kiš, Darko Kordič in Jasmina Nanut, na violah Rostislav Denisjuk, Natalia Smolina, Gidro Levente in Ana Trnjar, na violončelih Gorazd Strlič, Nikolaj Sajko in Sofia Klacsmann, na kotrabasu pa Božidar Kovačič in Darjan Cvetrežnik.

Iz opusa Samuela Barberja so v koncertni program umestili Adagio za godalni orkester, Mozart bo zastopan z Divertimentom v D-duru KV. 136 (Salzburška simfonija št. 1), Edvard Grieg pa s suito v starem slogu op. 40 z naslovom Iz Holbergovih časov.

Toplina glasbenega jezika 19. stoletja
Z Adagio za godalni orkester bo tako v Mariboru zazvenela Barberjeva preprostost, ki je ohranjala toplino glasbenega jezika in razumljivost oblik 19. stoletja. Za skladbo enega najbolj znanih skladateljev ameriške celine, pa je značilen še modalni prizvok, ki obarva pritajeno, vendar izrazno melodijo, vse to pa zbuja vtis nadčasovnosti.

Divertimento z napačnim naslovom
Mozartova skladba Divertimento v D-duru KV. 136 za godalni orkester vsebuje več stičnih točk s simfonijo kot z godalnim kvartetom ali divertimentom. Divertimento, ki je enakoznačen oznaki serenada, je pravzaprav zavajajoč naslov, saj so divertimenti in serenade sestavljeni iz zaporedja večjega števila stavkov, medtem ko sta tristavčnost (hitri - počasni - hitri stavek), ki tvori konstrukcijo tega Mozartovega dela, ter skrbnejše delo z motivi, značilnosti italijanskega tipa simfonije 18. stoletja. Ta je bil Mozartu za zgled pri skladanju vseh treh divertimentov iz iste zbirke.

Griegov zasuk h klasicizmu
Suito v starem slogu Iz Holbergovih časov je Edvard Grieg napisal za praznovanje 200-letnice rojstva norveško-danskega dramatika Ludviga Holberga, ki ga tako Norvežani kot Danci imenujejo za utemeljitelja književnosti v domačem jeziku. V skladbi se je norveški skladatelj obrnil h klasicizmu, ki je takrat prej veljalo za pomanjkljivost kot prednost. Skladatelj je ta obrat opravičil z zunajglasbeno pobudo in zaznamoval še z lahkotnostjo.