Oglas
Ksenija Čerče bo jutri ob 19.00 na Ljubljanskem gradu predstavila zvočni videoambient Eter, s katerim umetnica stopa na novo področje ustvarjalnosti. Multimedijsko instalacijo sestavljata zvočna prvina - procesiran in plasten zvok vode - in vizualna prvina - videoprojekcije, ki preiskujejo odnos med snovnim in nesnovnim. Oba elementa povezuje fenomen ritma, to je ritma, ki opredeljuje zvok, ta pa določa tudi svetlobno gibanje.
Zaznavanje se spreminja s časom
S svojim novim delom Ksenija Čerče ne vstopa le na področje drugačnega umetniškega jezika. Gre tudi za snovanje umetnosti, katere percepcija je bistveno različna od umetnosti, s katero se je Čerčetova pretežno ukvarjala do zdaj. Gledalec slikarsko delo z očmi zajame naenkrat in v celoti. Pri tokratni instalaciji pa se v odnos med umetniškim delom in opazovalcem 'vrine' še časovna dimenzija. Percepcija zvočne konstrukcije in videa je nujno vezana na čas in se s časom tudi spreminja, tudi značaj dela je zato fluiden in nikoli dokončno določen.
Prostojnost kot trenutek nešteto možnosti
Čeprav se je tokrat lotila novega umetniškega medija, pa se misli Ksenije Čerče še vedno vrtijo okoli istih fenomenov. Oziroma okoli enega. To je prosojnost, pojav, ki ga Ksenija Čerče razume kot trenutek, preden se stvari utelesijo. To je trenutek, ki je nekako neulovljiv, neobstoječ, ki nemudoma mine, vendar je obenem odločilen za porajanje snovi, ki so trajne. Gre torej za raziskovanje možnosti porajanja in izginevanja stvari; za preiskovanje kroga večnega vračanja istega, kot je to poimenoval filozof Friedrich Nietzsche.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje