Šansoni Jacquesa Brela niso nikoli izgubili aktualnosti. Foto:
Šansoni Jacquesa Brela niso nikoli izgubili aktualnosti. Foto:

Pevca in odličnega pisca besedil so se z večerom Brelovih šansonov 19. 1. spomnili v knjižnici Velenje. Jacques Brel je bil eden od maloštevilnih francosko govorečih pevcev (rodil se je v glavnem mestu Belgije Bruslju), ki je uspel tudi v angleško govorečem svetu. A uspelo mu je predvsem po zaslugi prevodov skladb v "univerzalni jezik globaliziranega sveta".



Proti koncu petdesetih se je začel oblikovati značilni zvok Jacquesa Brela. Pod vplivom prijatelja Georgesa Pasquiera ter pianistov Gérarda Jouannesta and Francoisa Raubera je od podajanja pesmi, navdihnjenih s katoliškim humanizmom, prešel k prepevanju bolj temačnih izpovednih pesmi o ljubezni, smrti in težavnem premagovanju življenjskih ovir. Bolj zapletene teme je pospremil tudi z bolj kompleksno glasbeno spremljavo.

Jacques Brel se je v zgodovino zapisal kot mojster besed. S povsem preprostimi besedami je naslikal domiselne portrete vsakdanjega življenja. Slavo na glasbenih odrih je Brel dopolnil še z izleti v svet igre. Nastopil je v nekaj filmih - največji uspeh mu je prinesla vloga ob igralki Claude Jade v filmu Moj stric Benjamin -, spoznal pa se je tudi z muzikalom. Brelova zvezda ni nikoli zatonila. Nekoliko so k temu prispevali tudi gledališčniki z Broadwaya, ki so po svetu mnogo let potovali s predstavo Jacques Brel is Well and Living in Paris (Jacques Brell se počuti dobro in živi v Parizu). Za nekaj ur se bo poet preselil tudi v Velenje.