Rimski grobovi so bili vse prej kot le beli križi. Foto: EPA
Rimski grobovi so bili vse prej kot le beli križi. Foto: EPA

Za 20. 2. so tako pripravili predavanje Andreje Maver, ki se je v svojem nastopu posvetila strukturi okrasa na noriških nagrobnih edikulah. Za tiste, ki jim nagrobna terminologija ni najbolj znana, velja dodati še pojasnilo, da je edikula majhen tempelj ali kapelica s kipom v središču. Maverjeva se pri tem posveča predvsem poziciji kipov na edikulah in pomenu, ki ga prinaša njihovo povezovanje v skupine.

Predavateljica skuša ugotoviti, kaj je avtorje del vodilo pri razporejanju kipov na templje ali kapelice, ter se ukvarja z vprašanjem, kakšen vpliv so imele podobe pokojnikov in napisi, ki predstavljajo trajen spomin na naročnike oziroma umrle osebe. Gradovo za proučevanje je dovolj pestro, saj so bili nagrobni spomenili noriške in panonske province večinoma na gosto prekriti z relisefnim okrasjem. Tega so sestavljali različni rastlinski in živalski motivi, arhitekturno okrasje in figuralni motivi, ki večinoma predstavljajo citate iz mitoloških zgodb.

Mavrova se je temi, o kateri bo predavala, posvečala že med študijem arheologije na Filozofski fakultuti v Ljubljani, kjer je leta 2003 diplomirala z delom Rimsko grobišče v Šempetru - arkadna grobnica - poskus rekonstrukcije. Še istega leta se je vpisala na podiplomski študij, na katerem je raziskovanje z rimske nagrobne arhitekture razširila še na funeralno ikonografijo, tega pa še dopolnjuje s sodelovanjem v različnih (mednarodnih) projektih, ki imajo v središču raziskovanja produkcijo v kamnu v rimskih časih.